Po mnenju predsednice sveta SD za znanost potrebujemo tako tehniške kot družboslovne poklice
Maribor, 1. februarja - Netenje konflikta med družboslovnimi in tehniškimi strokami v razpravi o vpisu na univerze je po ocenah predsednice sveta SD za znanost, inovacije in informacijsko družbo Emilije Stojmenove Duh zgrešen pristop, saj družba potrebuje oboje. "Vse vede in znanosti so enakovredne," je dejala v današnji za izjavi za medije v Mariboru.
Maribor, Mestni park.
Izjava predsednice sveta SD za znanost, inovacije in informacijsko družbo Emilije Stojmenove Duh.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
"Ključno je sodelovanje, dopolnjevanje, nikakor pa ne konflikt med različnimi vedami oziroma različnimi strokovnjaki," je dodala.
Kot inženirka in doktorica znanosti s področja elektrotehnike se v delu, ko predsednik vlade Janez Janša trdi, da so znanje, kompetence in poklici prihodnosti strateško vprašanje, strinja. "Vendar strateška vprašanja terjajo strateške odgovore in za strateška vprašanja je treba poiskati takšne odgovore, ki so analitični, ki temeljijo na podatkih in so dolgoročni. To se nikakor ne doseže na način, da se ustavi razpis za prosta študijska mesta oziroma da se spreminjajo prosta študijska mesta za določene smeri z danes na jutri," je povedala.
Poudarila je, da problemi, s katerimi se ukvarja današnji svet, zahtevajo različne pristope. "Tudi inženirji, ko rešujemo težave, jih ne rešujemo samo s tehnične plati, ampak za to potrebujemo različna znanja in kompetence," je dejala.
Sama dela na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer vodi več evropskih projektov s področja pametnih skupnosti. "V moji ekipi imamo poleg inženirjev tudi ogromno strokovnjakov s področja filozofije, antropologije in ekonomije. Ker inženirji sami, ko pridemo do kakšne inovacije oziroma novega produkta ali nove storitve, jih sami ne znamo spraviti v življenje. Za to potrebujemo družboslovna znanja," je dejala.
Po besedah Stojmenove Duh je število razpisanih študijskih mest za družboslovje in naravoslovje v Sloveniji primerljivo s stanjem v drugih razvitih državah. "Najslabše od vsega pa se mi zdi to, da srednješolci, ki so letos tako ali tako postavljeni v zelo težek in negotov položaj, še tik pred zdajci ne vedo, ali bodo lahko šli na študije, ki si jih želijo oziroma na katere so računali. Takšen odnos države do mladih se mi zdi zelo neodgovoren," je dejala.
Dodala je še, da zavod za zaposlovanje skupaj z ministrstvom za delo, univerzami in Gospodarsko zbornico Slovenije že nekaj časa preučuje, kateri so poklici prihodnosti. "Takšna vprašanja zahtevajo veliko dialoga z različnimi deležniki," je poudarila.