Ljubljanska fakulteta za družbene vede ob 60-letnici z družboslovnimi refleksijami epidemije

Po besedah Danice Fink-Hafner s katedre za analizo politik in javno upravo smo trenutno priča zgoščenosti več kriz, kot so radikalno povečanje družbenih neenakosti, okoljska in migracijska kriza, družbeni konflikti ... Ključna kriza, ki sega prek vseh in jih potencira, pa je rastoča disfunkcionalnost političnega upravljanja družbe, ki je vidna v avtokratizaciji tudi v državah z daljšo demokratično tradicijo.

Ocenila je, da je pandemija okno priložnosti za avtoritarni zasuk v politiki. Kot problematično je označila strankarsko prevzemanje državnih aparatov, omejevanje javne razprave s posrednimi in neposrednimi pritiski ter povečevanje nadzora nad državljani. Ob tem je Fink-Hafnerjeva izpostavila zlorabe za hitro in radikalno uveljavljanje sistemskih sprememb, za katere grozi, da bodo v družbi ostale prisotne relativno trajno.

Na to je opozoril tudi Iztok Prezelj s katedre za obramboslovje. Kot je dejal, morajo biti vsi ukrepi, ki omejujejo človekove pravice, omejeni v času in prostoru. "Krizni menedžment pove več o družbi kot o virusu. Pokazalo se je, da smo nebogljeni pred naravo, smo razdrobljeni in konfliktni," je še ocenil. Zaskrbljen je tudi zaradi velikega dvoma dela javnosti v stroko in znanost ter konfliktnega dialoga različnih delov družbe, pa tudi znotraj politike.

Zaradi pandemije covida-19 se se spremenili tudi mednarodni ekonomski odnosi, je dejala Andreja Jaklič s katedre za mednarodne odnose. Kriza je nastopila v času protekcionizma, šibkega multilaterizma ter velike polarnosti med ZDA in Kitajske, kar za podjetja pomeni velike stroške in globalna tveganja. To se kaže tudi v upadu gospodarske rasti in tujih investicij ter mednarodne trgovine. Slednja, kot se je izkazalo tudi pri dobavah medicinskih pripomočkov, zahteva več intervencije s strani posameznih držav in diplomacije.

Aleksandra Kanjuo Mrčela s katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov ter Neža Kričaj pa sta naslovili področje dela na daljavo, ki se je med epidemijo občutno povečalo. Kot sta opozorili, delo od doma prinaša tudi številne pasti, kot so podaljševanje delovnika, nejasna ločnica med profesionalnim in zasebnim življenjem, stalna dosegljivost. Raziskave za zdaj kažejo, da delo na daljo prispeva k nadaljnji prekarizaciji in koncentraciji ekonomske moči, je dodala Kanjuo Mrčela.

Eden od pozitivnih učinkov dela od doma je prihranek časa, ki bi ga sicer porabili za prihod na delo in odhod domov. Po besedah Kričajeve so raziskave na tem področju pokazale, da moški ta prihranjeni čas vložijo v delo, ki je velikokrat neplačano, jim pa prinese prednosti na delovnem mestu in priložnosti za napredovanje. Ženske pa ta prihranjeni čas običajno porabijo za domača opravila oz. obveznosti v družinskem okolju.

V raziskavi o razumevanju, čutenju in obvladovanju ukrepov za zajezitev epidemije pri osebah, ki živijo same, je predstojnica centra za socialno psihologijo Tanja Kamin ugotovila, da se odnos so ukrepov in njihovo spoštovanje skozi čas spreminja, do porasta nezaupanja pa je prišlo tudi zaradi uradnega kriznega komuniciranja. Opozorila je še, da virtualni stiki ne morejo nadomestiti neposrednih fizičnih stikov, daljša obdobja brez fizičnega stika pa lahko vodijo v slabšanje duševnega zdravja.

V popoldanskem delu bodo sodelujoči v spletni razpravi naslovili še kulturološke in komunikološke refleksije epidemije.