STAznanost

Raziskovalni inštituti s pozivom vladi k zagotovitvi pogojev za razvoj akademskih institucij

Ljubljana, 4. februarja - Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) vladi predlaga, naj zagotovi ustrezne pogoje za razvoj akademskih institucij na dolgi rok in sprejme potrebne dokumente in zakonodajo. Pozivajo tudi k zagotovitvi pogojev za nemoteno izvajanje pedagoškega procesa in raziskovalnega dela visokošolskih institucij.

Predsednik koordinacije Gregor Anderluh je v sporočilu za javnost zapisal, da pozdravljajo pobude o strateških razmislekih razvoja Slovenije, saj bo ta uspešna le, če bo ustrezno poskrbela za vlaganja v raziskave, razvoj, inovacije in visoko šolstvo.

Opozoril pa je, da so potrebni visoko usposobljeni kadri na vseh raziskovalnih področjih, "od tehnike in naravoslovja do humanistike in družboslovja", zato strateški razmisleki o razvoju države zahtevajo "poglobljeno razpravo vseh vpletenih".

Anderluh je izpostavil, da je Svet za znanost in tehnologijo RS tik pred sprejemom izhodišč raziskovalno-inovacijske strategije 2021-2030, zaključuje pa se tudi priprava izhodišč za nacionalni program visokega šolstva za isto obdobje, s čimer razprava o prihodnjem razvoju Slovenije poteka že nekaj časa.

"Rektorska konferenca Republike Slovenije in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije sta skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije sklenili zavezništvo "Za vzdržen razvoj Slovenije"," je navedel. Kot je dodal, sodelujoči v tem zavezništvu predlagajo vrsto ukrepov, ki bi še bolj povezali gospodarstvo in akademsko skupnost ter na dolgi rok vodili v višjo kakovost življenja, okoljsko vzdržnost in visoko dodano vrednost.

Tako vladi v KOsRIS predlagajo tudi čim hitrejše sprejetje zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti, raziskovalno-inovacijske strategije in nacionalnega programa visokega šolstva za obdobje 2021-2030.

Pozivajo, naj vlada bolj odločno podpre raziskave in razvoj v Sloveniji in na dolgi rok zagotovi evropsko primerljivo financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v državi, evropska sredstva pa v čim večji meri nameni za krepitev infrastrukture, razvoj kadra in ustreznih pogojev za delo na področju raziskav in visokega šolstva.

Želijo si tudi spremembe zakonodaje, da bo na področju raziskav in razvoja omogočeno zaposlovanje novih kadrov v prihodnjih dveh letih.

"Grajenje slovenske prihodnosti zahteva dialog in podporo prizadevanjem akterjev na področju znanosti, raziskav, inovacij in visokega šolstva. Za razvoj družbenih dejavnosti so predpogoj ravno kritični, prilagodljivi, smeli in prodorni centri znanja," je še zapisal Anderluh.