Slovenija med soorganizatorji šeste skupščine ZN o ženskah v znanosti

Generalna skupščina ZN je 22. decembra 2015 sklenila, da bo svet 11. februarja praznoval mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, s čimer se poskuša povečati zavest o pomenu večje spolne enakopravnosti na tem področju.

Po podatkih Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ženske predstavljajo le 28 odstotkov diplomiranih inženirjev, 40 odstotkov diplomiranih računalničarjev in 33 odstotkov vseh raziskovalcev na svetu.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred šesto skupščino ZN o ženskah in dekletih v znanosti, ki je letos potekala na temo znanstvenic v prvih bojnih vrstah proti pandemiji covida-19, dejal, da je napredovanje spolne enakopravnosti v znanosti in tehnologiji bistvenega pomena za boljšo prihodnost človeštva.

To se posebej opazi spet zdaj v času pandemije koronavirusa, ki ima negativen učinek na znanstvenice, še posebej tiste na začetku kariere, in povečuje spolni prepad na tem področju. Ženske predstavljajo 70 odstotkov vseh zdravstvenih delavcev na svetu in so vodilne v boju proti pandemiji, ki je v letu dni spet dramatično povečala spolne neenakosti. Ženske na primer nosijo glavno breme zapiranja šol in dela od doma.

Guterres je opozoril, da zaradi prepada med spoloma pri znanosti sedaj celo nastajajoča umetna inteligenca ponavlja obstoječe stereotipe, ki ženske zavračajo od področja znanosti. Brez večjega števila žensk v znanosti, tehnologiji, inženirstvu in matematiki (STEM) bodo svet po njegovih besedah še naprej oblikovali moški za moške, potencial žensk in deklet pa bo ostal neizkoriščen.

Šefica Unesca Audrey Azoulay je opozorila, da se v 21. stoletju žensk ne bi več smelo odrivati od znanosti ali zanemarjati perspektive žensk pri razvoju umetne inteligence ter razvoju vsakdanjih proizvodov, kot so aplikacije za pametne telefone.

Predsednik Generalne skupščine ZN Volkan Bozkir pa je poudaril, da je večji dostop žensk do STEM pot do spolne enakopravnosti in ključen cilj agende trajnostnega razvoja do leta 2030. Cilj je, da se odpravi razlika v plačah s povečanjem zaslužka žensk za 299 milijard dolarjev.

Veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, ki je na skupščini vodila panel na temo Enakopravnost žensk v znanosti za družbo: Za ljudi in planet, je povedala, da je bila Slovenija soorganizatorka že lanske skupščine o ženskah in dekletih v znanosti, sicer pa pri tem sodeluje že pet let. Po njenih besedah gre za opolnomočenje žensk in iskanje načinov, kako zmanjšati ali odpraviti prepad, ki obstaja med spoloma na področju STEM.

Doktorska študentka in raziskovalka laboratorija Cold Spring Harbor Polona Šafarič Tepeš v ZDA je na povabilo slovenske misije pri ZN sodelovala v razpravi pod naslovom Pogumno vodenje odgovora na covid-19. "Kot znanstvenica lahko po lastnih izkušnjah povem, da ženskam v tej panogi, ki jo od nekdaj vodijo moški, predvsem beli moški, ni lahko," je izjavila za STA.

"Vojska in znanost sta panogi z največ spolnega in drugačnega nadlegovanja žensk na svetu. V prizadevanjih za znanstveni napredek si ne moremo več privoščiti diskriminacije znanstvenikov glede na spol in raso," je dejala.

Na skupščini je med drugim povedala, da je pandemija pokazala, kako krhek je napredek pri zmanjšanju spolnega prepada pri STEM. Več žensk kot moških je izgubilo zaposlitev, ženskam so se bolj zmanjšale plačane ure dela, manj je bilo financiranja in več motenj na poti do doktorata. "Zato, ker je manj žensk na visokih položajih, čeprav imajo enako raven strokovnosti kot moški in zaradi tega jih je lažje odpustiti."

Opozorila je na študije, ki so ugotovile, da so se moški kandidati za položaje na univerzah zdeli bolj kvalificirani ne glede na to, ali so o zaposlitvi odločali moški ali ženske. "Kako lahko zaposlimo najbolj usposobljene kandidate, če se podzavestno odločamo za moške? Ko so bile vzpostavljene kvote za zaposlovanje žensk, se na te položaje ni gledalo kot na zaslužene," je dejala.

Organizator skupščine je mednarodni sklad Royal Academy of Science, skupaj s slovensko in nekaterimi drugimi misijami pri ZN. Skupščina je potekala pod naslovom Preko meja: Enakost v znanosti za družbo. Prvič doslej so nastopili tudi slepi znanstveniki na temo pisanja v Braillovi pisavi.

Virtualno skupščino je začela 12-letna ameriška aktivistka za dekleta v znanosti Olivia Cohn, z govori pa so nastopili med drugim poleg Guterresa in Bozkirja še jordanska princesa in izvršna direktorica mednarodnega sklada Royal Academy of Science Nisrin al Hašemit, evropska komisarka za enakopravnost Helena Dali in drugi.