Na posvetu o rabi lesa za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov

Počivalšek je v uvodnem nagovoru na današnjem virtualnem posvetu les izpostavil kot naravno obnovljivi vir z negativnim ogljičnim odtisom, z možnostjo recikliranja in velikim vplivom na znižanje emisij toplogrednih plinov. "Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov kot tudi z vidika zagotavljanja večje samooskrbe," je podčrtal.

Slovenija ima na področju lesarstva in lesnopredelovalne industrije velike načrte. Do leta 2030 želi povečati domačo predelavo lesa na vsaj tri milijone kubičnih metrov letno in povečati prihodke od prodaje te panoge na vsaj 2,5 milijarde evrov letno. S tem bi obenem v izdelke vezali skupaj okoli 7,5 milijona ton ogljikovega dioksida. Ovrednoteno s ceno ogljičnih kuponov to pomeni do 170 milijonov evrov letno, je spomnil minister.

Med drugim zato Slovenija lesarstvo umešča v strateške dokumente, vlada pa bo spremenila tudi uredbo o zelenem javnem naročanju, da bo v javnih stavbah znova obvezen najmanj 30-odstotni delež lesa. V uredbo bodo vključeni tudi stavbno pohištvo in lesne protihrupne ograje. Počivalšek je napovedal tudi krepitev sredstev podnebnega in eko sklada za podporo lesarstvu.

V. d. generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Gregor Klemenčič je na novinarski konferenci ob koncu dogodka poudaril, da je v medresorski obravnavi nov progam porabe sredstev podnebnega sklada. Ta predvideva podporo začetnim investicijam v lesnopredelovalno industrijo z okoli 22 milijoni evrov do leta 2023 ter gradnjo z lesom v višini nekaj manj kot 15 milijonov evrov.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek je izpostavila, da gozdne površine na eni strani predstavljajo velike ponore za ogljikov dioksid, obenem pa nudijo druge ekosistemske storitve, kot je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Bojan Podkrajšek pa je podčrtal, da "v gozdu gotovo ne moremo iskati dobička, lahko pa iščemo dobiček iz lesa, ko ga odpeljemo iz gozda".

Generalni direktor direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Anton Danilo Ranc je podčrtal, da v Sloveniji letno priraste štiri kubične metre lesa na prebivalca, porabimo pa ga 0,5 kubičnega metra, "kar je odločno premalo". Ranc je spomnil na državno podporo domačim in tujim investitorjem s področja lesarstva in načrtovane razpise, ki bodo usmerjeni v spodbujanje lesne industrije.

Kot izjemno priložnost za razvoj panoge je med drugim izpostavil nastajajoči nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, s katerim lahko Slovenija usmeri več sredstev za investicije na področju lesne industrije in za leseno gradnjo. "Pomembno je predvsem, da les prepoznamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent. Les moramo iz pretirane energetske uporabe umakniti in ga usmeriti v proizvodne linije ter s tem dolgoročno vezati ogljikov dioksid v izdelke," je prepričan.

V. d. direktorja javne agencije Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec se je strinjal, da je les strateška surovina, lesarstvo pa paradni konj zelene industrije v Sloveniji. Spomnil je, da Spirit že leta krepi prepoznavnost slovenskega lesa in lesenih izdelkov doma in v tujini. "Imamo veliko inovativnih lesarskih podjetij z velikim razvojnim potencialom, številna pa so si že utrla pot na mednarodne trge," je podčrtal.

"V naši agenciji bomo tudi v prihodnje nadaljevali s sistematično in usmerjeno iniciativo za večjo porabo lesa, krepili trg za lesne izdelke in storitve doma in v tujini ter z različnimi promocijskimi aktivnostmi spodbujali rast in razvoj ter konkurenčnost slovenske lesnopredelovalne industrije," je napovedal Kostanjevec. Prav tako bo Spirit za lesnopredelovalno panogo zagotavljal dodatna sredstva za razvoj inovativnih in prebojnih tehnologij in izdelkov, njihovo industrijsko oblikovanje ter digitalizacijo.

Današnji posvet sta pripravila direktorat za lesarstvo ter javna agencija Spirit Slovenija.