STAznanost

S pomočjo evropskega načrta in novimi tehnologijami v boj proti raku

Ljubljana, 3. marca - Evropski načrt za boj proti raku predstavlja ambiciozen načrt, ki bo terjal tudi prilagoditve zakonodaje in v večji meri vključitev področja digitalizacije, so ocenili sogovorniki na okrogli mizi STAkluba. V Sloveniji smo s preventivo dosegli pomembno zmanjšanje pojavnosti raka, a je število diagnoz v prvem valu epidemije covida-19 močno upadlo.

Ljubljana. Spletni pogovor Evropa in Slovenija v boju proti raku. Sodelovali so Tina Bregant z ministrstva za zdravje, Tit Albreht z NIJZ, nacionalni koordinator Državnega programa obvladovanja raka Branko Zakotnik, evropska poslanka Irena Joveva (Renew/LMŠ) in predsednica Europa Colon Ivka Glas. Foto: posnetek zaslona

Ljubljana.
Spletni pogovor Evropa in Slovenija v boju proti raku. Sodelovali so Tina Bregant z ministrstva za zdravje, Tit Albreht z NIJZ, nacionalni koordinator Državnega programa obvladovanja raka Branko Zakotnik, evropska poslanka Irena Joveva (Renew/LMŠ) in predsednica Europa Colon Ivka Glas.
Foto: posnetek zaslona

Tokratni spletni pogovor STAkluba Slovenske tiskovne agencije je bil namenjen implementaciji novega evropskega načrta za boj proti raku. V lanskem letu so na ravni Evropske unije diagnosticirali 2,7 milijona primerov raka, 1,3 milijona oseb pa je umrlo. Brez ukrepanja bi se po ocenah do leta 2035 število primerov raka lahko povečalo za četrtino, rak pa bi postal glavni vzrok smrti v EU.

Kot je ocenila evropska poslanka Irena Joveva (Renew/LMŠ), je Evropska komisija s pričujočim načrtom izpolnila obljubo, da bo za eno svojih prioritet postavila boj proti raku. Načrt, ki med drugim poudarja pomen preventive, je po njenih besedah ambiciozen, a ga bomo s skupnimi močmi lahko dosegli.

V zadnjih desetih letih smo v Sloveniji sicer veliko dosegli na tem področju, saj smo z različnimi presejalnimi programi zlasti pri moških dosegli znižanje pojavnosti rakavih obolenj, je spomnil nacionalni koordinator Državnega programa obvladovanja raka Branko Zakotnik. Po drugi strani je zaskrbljujoč trend zviševanja kadilskih rakov med ženskami, kar bo po njegovem mnenju ena od bodočih težav tako v Sloveniji kot v celi Evropi.

Za Zakotnika je evropski načrt dobrodošel, pri čemer pa bomo morali na njegovi podlagi pri nas v večji meri vključiti področji digitalizacije in vrednotenja zdravstvenih tehnologij.

Predstavnica ministrstva za zdravje Tina Bregant je navedla, da bodo nekatere zakonodajne spremembe na ravni države nujne, saj denimo nimamo enotnega informacijskega sistema, ki bi sledil uvedbi digitalnih zdravstvenih rešitev. Prav tako bo treba še veliko narediti na zakonodajnem področju v zvezi s telemedicino in genetiko oz. medicino, usmerjeno v posameznika. Kot pomembno je Bregantova izpostavila tudi upoštevanje načela "od spodaj navzgor" pri uvajanju novih rešitev.

Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spomnil, da imamo že zdaj na voljo veliko digitalnih rešitev, kot je npr. centralni register uporabnikov, ki nam je prišel prav že v povezavi s covidom-19. Sicer pa je prav v času pandemije prišlo do intenzivne selitve na splet in zdravstvo tu ne bo smelo zaostati.

Predsednica EuropaColon Slovenija, ki spremlja približno 2700 bolnikov z raki prebavil pri nas, Ivka Glas je ocenila, da je za rakave bolnike pri nas dobro poskrbljeno, za kar gre zahvala državnemu programu za obvladovanje raka, nacionalnemu registru in presejalnim programom. Je pa po njenem prepričanju treba izboljšati še področji zagotavljanja psihosocialne pomoči, ki še vedno ni sistemsko urejeno, ter paliativne oskrbe, kjer bolniki v terminalni fazi bolezni v določenih regijah ne pridejo do pomoči.

Zakotnik pa je opozoril še na kar 30-odstotni izpad diagnoz raka ob prvem valu epidemije covida-19 lansko pomlad v primerjavi z letom prej. Razliko so do jeseni sicer zmanjšali, bo pa po njegovem mnenju treba z epidemijo enostavno živeti, če ne želimo nazadovati za več desetletij na področju onkologije.