Na posvetu opozorili na neetične prakse v znanosti
Ljubljana, 4. marca - Na posvetu v organizaciji komisije za enake možnosti na področju znanosti so razpravljali o nekaterih neetičnih praksah v znanosti. Udeležence je nagovorila predsednica komisije Andreja Gomboc, ki je opozorila, da se v demokratični Sloveniji v akademskem okolju še vedno dogaja spolno nadlegovanje in obstaja tudi veliko nesorazmerje med spoloma.
Z današnjim posvetom Etika v znanosti: O čem in zakaj akademska skupnost molči v komisiji po besedah Gombočeve nadaljujejo razpravo o neetičnih praksah v znanosti, o tem, kako nanje odreagirati, jih obravnavati in odpravljati.
Poudarila je, da še vedno nimamo sveta za etiko in integriteto v znanosti, zato komisija po njenih besedah do neke mere skuša zapolniti to vrzel. Njeno delovanje je usmerjeno v prizadevanje za enake možnosti vseh žensk, mladih, tujih raziskovalcev v Sloveniji in drugih skupin, ki so ravno zaradi teh neetičnih praks najbolj prizadete, je dejala.
Kot je opozorila, se tudi 21. stoletju v demokratični Sloveniji v akademskem okolju še vedno dogaja spolno nadlegovanje in obstaja tudi veliko nesorazmerje med spoloma, zlasti tam, kjer se sprejemajo pomembne odločitve o raziskovalni politiki tako posameznih inštitucij kot tudi države.
Poleg osnovnih pogojev za delo, ki vključuje varno in spoštljivo okolje, je po mnenju Gombočeve nujno potrebno zagotoviti tudi, da je delo raziskovalk enako ovrednoteno in cenjeno kot delo njihovih moških kolegov ter da imajo enake možnosti napredovanja in odločanja.
Neetične prakse imajo številne obraze. Član komisije Sašo Dolenc (Kvarkadabra) je ob tem izpostavil nekaj primerov iz raziskave, ki jo je navajal, med drugim na problematiko prirejanja rezultatov kot kršitev, o katerih da se na glas ne govori.
Sodelujoči v anketi so med drugim opozorili tudi, da se mnogi bojijo za svojo eksistenco in so za točke ter projekte pripravljeni tudi prirejati rezultate. Izpostavljen je bil konkreten primer, v katerem jo je kršitelj odnesel brez posledic, tisti, ki so na to opozorili, pa so bili ožigosani kot težavni in zlonamerni. Še eno takšnih mnenj pa je bilo, da je slovenska znanost premajhna in če se izpostaviš ali upreš, se lahko posloviš od znanstvene kariere.
Gre le majhen del iz množice zelo raznolikih odzivov v anketi, vendar pa po mnenju Dolenca iz njih sledi, da se moramo začeti o težavah slovenske znanosti resno pogovarjati.
Ob medijskem preboju problematike spolnega nadlegovanja na univerzi je postalo tudi jasno, da naš znanstveno-akademski sistem sploh nima primernih mehanizmov, ki bi jih lahko aktivirali, če pride do suma zlorab in nepravilnosti, je še dodal.
Na to so opozarjali tudi govorci na okrogli mizi. Med drugim je Urša Opara Krašovec z ljubljanske fakultete za elektrotehniko spomnila na monografijo Ženske v znanosti, kjer so prikazane raznolike neetične prakse, in opozorila, da so problemi sistemski, za kar posluha odločevalcev ni. Omenila je, da se ustanovitev nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti sicer predvideva v zakonu o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Da je treba o neetičnosti in zlorabah v znanosti odprto govoriti ter biti iskren pri pripravi etičnih norm, je opozorila Alma Sedlar iz Transparency International Slovenija. Zavzela se je za kodeks etike, ki bi ozaveščal in tudi vzpostavil mehanizme za prijavo zlorab.
Z njo sta se strinjala tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in Alenka Zupančič iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Takšen kodeks pa že pripravljajo na mariborski univerzi, je povedal rektor in predsednik rektorske konference Zdravko Kačič.