V Slovenskem planinskem muzeju tudi predstavitev slovenskih ledenikov

Kot je pojasnila kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju Natalija Štular, je bila stalna razstava muzeja Vzpon na goro zasnovana leta 2010 in je do današnjih dni doživela že kar nekaj prenov. Lani so se v sklopu projekta Obisk gora v času podnebnih sprememb odločili, da sklop Hodim po gorskem svetu in ga spoznavam dopolnijo s podnebnimi spremembami, in sicer s poudarkom na izginjanju obeh slovenskih ledenikov - Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto.

Osnova za muzejsko predstavitev sta bila dokumentarna razstava, ki jo je dolgoletni raziskovalec ledenikov Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti pripravil leta 2017 ob 70-letnici rednih opazovanj Triglavskega ledenika, in knjiga strokovnih prispevkov z naslovom Triglavski ledenik.

"Ta razstava je češnja na torti tistega, kar smo počeli. S tem se nadaljuje tudi odlično sodelovanje našega inštituta s Slovenskim planinskim muzejem," je izpostavil Pavšek. Na muzejskem večeru Ledenik - naravni pojav, ki izginja pred našimi očmi, pa je predstavil vsebino razstave, ki jo poleg računalniške predstavitve sestavlja tudi vitrinska postavitev predmetov, ki so jih našli na Triglavskem ledeniku.

Ob pregledu vsebin razstave je Pavšek povedal, da je ena najbolj značilnih lastnosti ledenikov, da imajo razpoke in da se premikajo. Oba slovenska ledenika sta tako imenovana mala ledenika, nekajkrat je njuna površina znašala že celo manj od enega hektara.

Kot je pojasnil, ledeniki nastanejo, kjer je dosti snega in so dovolj nizke temperature. Ledeniki se talijo in ponovno zamrzujejo. Zaradi teže se premikajo, pritiski in taljenje pa ustvarjajo različne oblike. "Pri naših ledenikih v glavnem led samo še izgineva, nastaja v zadnjih 50 letih praktično ne več," je poudaril in povedal, da bo Triglavski ledenik verjetno v naslednjih desetletjih izginil, ledenik pod Skuto pa utegne vztrajati nekoliko dlje.

Na Triglavskem ledeniku so pri raziskovanju in opravljanju rednih letnih meritev našli že vrsto različnih predmetov, med drugim ostanke športnega letala iz leta 1989 in vojaškega letala iz leta 1944, ki sta strmoglavili na gori. Našli so tudi fotoaparat iz leta 1918, pa sprehajalno palico z letnico 1924. Novejše najdbe so modri kamni, s katerimi so raziskovalci skušali odkriti premike na ledeniku. Še vedno pa vsako leto najdejo tudi novejše kovinske predmete, smučarska vratca ali krplje.

Na razstavi bo od druge polovice prihodnjega tedna na ogled tudi računalniška predstavitev ledeniških zgodb. "Zgodb, povezanih z ledenikoma, je veliko. Mi smo jih za začetek izbrali osem, zbirali pa jih bomo še naprej in ko se jih bo zbralo dovolj zanimivih, jih bomo dodali v predstavitev," je napovedala Štularjeva.

Med zanimivostmi je navedla, da je bil ledenik pod Skuto v 70. letih prejšnjega stoletja poligon za treninge naših legendarnih alpskih smučarjev, na tem ledeniku pa od leta 1993 poteka tudi lovski veleslalom, v okviru katerega se je po strminah ledenika spustilo že okoli 2000 tekmovalcev. Pojasnila je tudi izvor črnega ledu, ki je posledica ostanka mineralnih delcev, in povedala, da se ob taljenju ledu z ledenikov sproščajo mikroorganizmi, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi in živali.