Ob Dnevih Jožefa Stefana tudi razprava o vlogi znanosti pri reševanju pandemije covida-19

Boris Turk z Instituta Jožefa Stefana je izpostavil, da še ni videl povezovanja na tako široki ravni. "Združilo se je ogromno raziskovalnih kapacitet po vsem svetu," je dejal in ocenil, da se je znanost odzvala zelo hitro odzvala. Je pa ob tem poudaril, da so mRNK cepiva razvijali že pred pojavom covida-19: "Ko že imaš razvito tehnologijo, jo lahko relativno hitro preneseš na drugo področje, vsega znanja pa ne moreš pridobiti v tako kratkem času."

Moč znanosti v času epidemije je Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo označil kot fascinantno. Tudi po njegovih besedah je prišlo do ogromnega združevanja na tem področju, ki je v neverjetno kratkem času pripeljalo do diagnostike in do cepiva. K temu je pomembno prispevalo tudi obsežno financiranje projektov.

Kritičen pa je do tega, da v času zdravstvene krize "silovito zanimanje javnosti in politike sili stroko v odločitve, ki še niso zrele". Kot primer je izpostavil vprašanje cepljenja prebolevnikov samo z eno ali z dvema dozama cepiva. To zdaj namreč zagovarja le peščica objavljenih člankov, ki še niso bili recenzirani. "Ta pritisk, da se takoj odzove na novico, ki ni preverjena po klasičnih kriterijih, sproža vprašanje, ali bomo ob vsakem članku že morali sprejemali nove medicinske doktrine," je opozoril.

Kot je izpostavil Jože Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, je hiter odziv pripisati tudi temu, da s cepivom zelo skrajšamo čas omejevalnih nefarmacevtskih ukrepov in tako zmanjšamo ekonomske stroške. Ob tem je poudaril pomen stalnega financiranja temeljne znanosti in opomnil, da brez tega cepiva proti covidu-19 ne bi bilo tako hitro.

Tega po njegovi oceni ne more omogočiti zasebni kapital, ki je zainteresiran za hitre in visoke donose. "Vlade, ki imajo interes, da pomagajo pri razvoju inovacij in pri povečevanju blaginje svojega prebivalstva, to delajo načrtno in dolgoročno," je še dejal Damijan.

Po oceni Tomaža Grušovnika s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je epidemija zelo hitro prerasla medicinski okvir ter postala družbeni in politični problem, ker je tako globoko zarezala v življenja vseh nas. Z razvojem znanosti in novih spoznanj bi po njegovih besedah pričakovali, da bi bilo teorij zarot, ki pogosto mejijo že na vraževerja, manj, a se kaže ravno nasprotno.

"Gre za fenomen, ki je povezan z našim odporom spoznavanja resnice, kadar slutimo, da bo to, kar bomo spoznali, negotovo ali neprijetno za naš način življenje. Razumemo ga lahko ne kot dvom v znanost, ampak kot željo dobiti gotovost za vsako ceno," je dejal Grušovnik.

Pandemija je prinesla tudi nove načine povezovanja in komuniciranja. Sledilnik za covid-19 je po mnenju predstavnika projekta Aleksa Jakulina model, ki je pokazal, kako lahko znanstveni proces deluje digitalno. "Tehnologija je dovolj razvita, da se jo lahko vklopi in uporabi. Ta vzorec sodelovanja, kjer imamo tako hitre povratne zanke, je definitivno treba razvijati in replicirati po potrebi," je pozval. Ob tem je bil kritičen do "širše državne mašinerije", ki ni prepoznala potenciala takega sodelovanja.