STAznanost
Humanistika in družboslovje

Raziskava prinesla nova spoznanja o času izumrtja neandertalcev v Evropi

Bruselj, 7. aprila - Neandertalski fosili iz jame v Belgiji, ki so po dosedanjih odkritjih pripadali poslednjim pripadnikom te hominidne vrste v Evropi, so več tisoč let starejši, kot se je doslej domnevalo. Tako ugotavlja pred kratkim objavljena nova raziskava, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Prejšnja analiza z radiokarbonskim datiranjem je starost fosilov iz jame Grotte de Spy ocenila na okrog 24.000 let, medtem ko nova raziskava ugotavlja, da so bistveno starejši, med 44.200 in 40.600 leti.

Članek o omenjeni raziskavi je bil objavljen v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Raziskavo je izvedla skupina strokovnjakov iz Belgije, Velike Britanije in Nemčije.

Med sodelujočimi avtorji je bil tudi Thibaut Deviese z Univerze v Oxfordu in Univerze Aix-Marseille, ki je za agencijo AFP pojasnil, da so s kolegi razvili boljšo metodo za pripravo vzorcev, ki omogoča učinkovitejše odstranjevanje kontaminantov. Ta metoda sicer še vedno temelji na radiokarbonskem datiranju, ki v arheologiji velja za zlati standard ugotavljanja starosti.

Živa bitja absorbirajo ogljik iz atmosfere in hrane, vključno z radioaktivno obliko ogljik-14, ki z leti razpada. Glede na to, da bitja ob smrti nehajo absorbirati ogljik-14, je mogoče na podlagi njegove preostale količine v času datiranja izračunati, pred koliko časa so živela.

V primeru kosti znanstveniki iz fosila izvlečejo del, ki ga tvori kolagen, ker je ta organski. Kot je pojasnil Deviese, so pri njihovi metodi naredili korak dlje: poiskali so gradnike kolagena, in sicer molekule, imenovane aminokisline, in pri tem posebej izbrali tiste, pri katerih so lahko bili prepričani, da so del kolagena.

S to metodo so se bolje izognili potencialnim kontaminantom, ki so v analizirane vzorce lahko vdrli iz okolice najdišča fosilov ali pa iz snovi, ki se uporabljajo pri muzejskem delu.

Skupina raziskovalcev je datirala neandertalske primerke še iz dveh drugih belgijskih najdišč, Fonds-de-Foret in Engis, in pri tem ugotovila primerljivo starost.

"Datiranje je ključnega pomena v arheologiji. Brez zanesljivega kronološkega okvira ne moremo biti zares prepričani glede razumevanja razmerij med neandertalci in homo sapiensi," je pojasnil eden od sodelujočih raziskovalcev Tom Higham z Univerze v Oxfordu.

Zanesljivi podatki o času, ko so neandertalci izumrli, so namreč pomemben prvi korak k razumevanju narave in sposobnosti te vrste, obenem pa tudi tega, zakaj so izumrli, medtem ko so pripadniki vrste homo sapiens preživeli.