STAznanost

Na forumu elektrotehniške fakultete izpostavili pomen sodelovanja fakultet s podjetji

Ljubljana, 7. aprila - Sodelovanje med fakultetami in podjetji je po mnenju sodelujočih na današnjem poslovnem forumu ljubljanske fakultete za elektrotehniko ključno za razvoj. Po besedah državnega sekretarja Aleša Miheliča izmenjava znanj in izkušenj vodi v hitrejšo gospodarsko rast. Sodelujoči so ob tem pozvali predvsem k povečanju vlaganj v raziskave in razvoj.

Povratne informacije iz gospodarstva in izmenjava mnenj so po besedah dekana fakultete za elektrotehniko Gregorja Dolinarja izjemno dragocene. Kot je poudaril, fakulteta ne želi biti sama sebi namen, ampak želijo biti odprto okolje in v tem okolju predajati vrhunsko znanje, ki ves čas tudi nastaja v sodelovanju z gospodarstvom.

Da izmenjave znanj in izkušenj pripomorejo k večji in hitrejši gospodarski rasti, je izpostavil tudi državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Mihelič. "Znanje je pomemben razvojni dejavnik, osnova za gospodarsko rast in splošno družbeno blaginjo," je dodal.

Po Miheličevih besedah se na slovenskih fakultetah izobražujejo visoko kvalificirani kadri, ki jih lahko z dobrim zaposlitvenim načrtom motiviramo, da tudi po končanem študiju ostanejo v Sloveniji in s svojim znanjem prispevajo dodano vrednost.

Ključ do uspeha pa po njegovih besedah ni le medgeneracijsko sodelovanje, temveč tudi interdisciplinarno povezovanje med fakultetami, domačimi in mednarodnimi institucijami, delodajalci ter kariernimi centri. Obe strani pa lahko po Miheličevi oceni naredita marsikaj za izboljšanje. "Univerze se morajo hitreje prilagajati potrebam gospodarstva, gospodarstvo pa mora razumeti, da se koristi znanosti kažejo na dolgi rok in da njeni učinki pogosto niso vidni takoj," je dejal.

Pomen sodelovanja med fakultetami in gospodarstvom je podčrtal tudi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. "Nekaj deset posameznikov - profesorjev in raziskovalcev - zagotovi univerzi preko 40 milijonov evrov dodatnih sredstev na leto. Ta dodatna sredstva predstavljajo okoli 12 odstotkov celotnega proračuna univerze," je izpostavil.

Po Papičevih besedah se včasih v javnosti pojavljajo očitki glede tržnih dejavnosti fakultet. "Skoraj praviloma se v teh primerih zamolči, koliko dodatne raziskovalne opreme si na ta način lahko zagotovijo fakultete in kako pomembno je, da pri teh dejavnostih neposredno prihajajo v stik s svojimi bodočimi delodajalci tudi študenti," je dodal. Projekti med univerzami in gospodarstvom so sicer zahtevni, z zelo jasnimi obvezami. "To niso projekti, kjer enkrat na leto poročaš na nekaj straneh, da delo poteka po načrtu, ampak projekti, ki zahtevajo precej odpovedovanja," je dejal rektor.

Papič je spomnil tudi, da je ljubljanska univerza oktobra lani sodelovala pri podpisu razvojnega zavezništva, s katerim vlado pozivajo k odločnejši podpori raziskav in razvoja v Sloveniji.

Kot je dodal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup, so razvojno zavezništvo podpisali z jasnimi cilji, da je za dvig dodane vrednosti izjemnega pomena vlaganja v raziskave in razvoj, kjer že vrsto let ne dosegamo začrtanih ciljev, ampak zaostajamo za približno polovico.

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez je poudaril, da v Sloveniji znamo izdelati delo vrsto prebojnih izdelkov, "je pa težko, ko je treba eminentnim strankam reči ne, nimamo dovolj razvojnih kapacitet, da bi vam pomagali razviti nova letala, samovozeča vozila ... in to se nam dogaja praktično vsak teden".

Pomanjkanje inženirskih kadrov sicer po Knezovih besedah ni samo težava v Sloveniji, ampak po celem svetu. Meni, da potrebujemo še tesnejše sodelovanje med fakultetami in gospodarstvom, saj praktične izkušnje pomenijo veliko motivacijo za učenje teoretičnih osnov. Zavzel se je tudi za promocijo tehničnih poklicev med srednješolci, ljubezen do tehnike pa je treba vzgajati tudi že pri otrocih, je prepričan. Knez trdno verjame, da je prihodnost tehničnih poklicev svetla.