Študija: Za množično izumrtje plazilcev na otočju Guadeloupe krivi evropski kolonisti
Washington, 26. maja - Izsledki obsežne fosilne študije kažejo na neposredno korelacijo med množičnim izumrtjem 50 do 70 odstotkov populacije kač in kuščarjev ter prihodom evropskih kolonistov na otočje Guadeloupe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri študiji so sodelovali raziskovalci inštituta Maxa Plancka za znanost človeške zgodovine in francoskega Nacionalnega centra za raziskovanje v znanosti. Po besedah Corentina Bochatona, enega od avtorjev študije, so s sodelavci preučili okoli 43.000 ostankov kosti plazilcev z vseh šestih otokov tega karibskega arhipelaga.
Posebno pozornost so namenili analizi učinka človeka na tiste živali, ki so pogosto žrtve "taksonomskega šovinizma" in se posledično redko pojavljajo v znanstvenih študijah. Objavila jo je znanstvena revija Science Advances.
Preučili so ostanke 16 taksonomskih skupin živali na 31 lokacijah v otočju Guadeloupe ter s pomočjo ogljičnega datiranja ostankov ter sedimenta, ki jih obdaja, rekonstruirali evolucijsko zgodovino območja.
Bochaton je izpostavil, da so v otoški zgodovini odkrili ogromno biodiverzitete, s prisotnostjo vrst, za katere niso vedeli, da so bivale na otočju, ter celo nekaj vrst, ki še nikoli niso bile opisane.
Fosilni ostanki pričajo o tem, da so plazilci preživeli klimatske spremembe ob koncu zadnje ledene dobe pred malo več kot 10.000 leti, preživeli so tudi prvotne človeške priseljence okoli 5000 let nazaj.
Oster padec biodiverzitete je v ostankih živali viden šele v obdobju okvirno 500 let nazaj, kar tudi sovpada s Kolumbovim odkritjem otočja Guadeloupe leta 1493 ter francosko kolonizacijo arhipelaga leta 1635, ki mu je tekom naslednjih 20 let sledilo tudi izginotje domorodne populacije.
Glavni faktor pri izumrtju plazilskih vrst naj bi bile živali, ki so na ladjah prišle s kolonisti, na primer mačke, rakuni in podgane. Manjši avtohtoni plazilci ter tisti s habitati v drevesnih krošnjah so bili manj na udaru, ker so bili redkeje plen omenjenih invazivnih vrst.
Bochaton je poudaril, da njihova študija izpostavlja pomembnost uporabe fosilnih podatkov v analizi človeškega vpliva na biodiverziteto, saj se je transformacija biosfere v primeru otočja Guadeloupe zgodila tako hitro, da je takratni naravoslovci niso uspeli niti dokumentirati.
Avtorji študije prav tako poudarjajo vse večje zavedanje o pomembnosti plazilcev v znanstvenih krogih, njihovi vlogi pri opraševanju, razpršitvi semen ter drugih vlogah in vplivih v ekosistemu.