Ptujska Bistra dobila nove dodatne prostore za razvoj podjetništva
Ptuj, 22. junija - Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj, ki ga je mestna občina kot javni zavod ustanovila leta 1994, je danes v središču najstarejšega slovenskega mesta odprlo dodatne prostore, namenjene delovanju tamkajšnjega podjetniškega oddelka. Ta je zelo obiskan, zato bo odslej po besedah direktorja Štefana Čelana dostopen tudi invalidom.
Ptuj, prostori ZRS Bistra.
Slovesno odprtje novih dodatnih prostorov ZRS Bistra Ptuj.
Direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan.
Foto: Gregor Mlakar/STA
Ptuj, prostori ZRS Bistra.
Slovesno odprtje novih dodatnih prostorov ZRS Bistra Ptuj.
Ptujska županja Nuška Gajšek in direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan.
Foto: Gregor Mlakar/STA
Za investicijo so se odločili, ker so bili doslej njihovi prostori v drugem nadstropju in so bili za invalide nedostopni. Hkrati je pot v prejšnje prostore vodila mimo zasebnih stanovanj, zato stanovalci zagotovo niso bili preveč veseli, ko je Bistro letno obiskalo okoli 3000 ljudi, še posebej v času epidemije.
"Želja po tem, da bi dobili nekakšen coworking prostor v starem mestnem jedru, je tlela že dolgo, zato smo se z županjo uspeli dogovoriti, da nam je mestna občina dodelila zapuščene prostore. Hkrati pa smo uspeli pri kandidaturi za projekt Podjetno nad izzive (PONI), preko katerega bomo v treh letih izobrazili 36 mladih bodočih podjetnikov, zato smo v prostorih opremili šest delovnih postaj," je še povedal Čelan.
Mestna občina je objekt uredila do tretje faze, kar jo je stalo dobrih 20.000 evrov, vso opremo pa je Bistra pridobila s pomočjo razpisov, na katerih je počrpala slabih 35.000 evrov.
V omenjenem ptujskem zavodu je danes zaposlenih 22 ljudi, med njimi je tudi pet doktorjev znanosti v znanstveno raziskovalnem oddelku. Bistro sicer ob omenjenem in podjetniškem oddelku sestavljata še oddelek za regionalni razvoj na območju Spodnjega Podravja ter projektna pisarna, kjer se ukvarjajo izključno s kandidaturami na mednarodnih projektih. Za zagotavljanje delovanja ustanovitelj prispeva manj kot petino denarja, medtem ko ostalo pridobijo iz različnih državnih in evropskih razpisov ter s pomočjo gospodarstva.