Strokovnjaki za razogljičenje področja hlajenja in gretja stavb

Kot je na panelni razpravi na temo obnovljivega ogrevanja in hlajenja pametnih stavb in domov opozoril Andrej Kitanovski z ljubljanske fakultete za strojništvo, letna poraba pomivalnih in pralnih strojev v slovenskih gospodinjstvih dosega 245 gigavat ur, po projekcijah mednarodnih študij pa se bo poraba elektrike za hlajenje in za klimatske naprave do leta 2050 potrojila.

Zato moramo po njegovem izboljšati obstoječe tehnologije in med drugim zakonsko prepovedati rabo fosilnih goriv in elektrike za neposredno pretvorbo za ogrevanje pod 150 stopinjami Celzija.

Kitanovski meni, da izziv razogljičenja ne predstavlja grožnje, pač pa je priložnost za razvoj specifičnih naprav. Potrebno znanje že imamo, za odločevalce je bilo narejenih na desetine dokumentov, vprašanje po njegovem pa je, ali obstaja politična volja na tem področju.

Paul Voss iz EuroHeat and Power, ki se je konference udeležil na daljavo, je navedel, da je Danska učinkovito že izvedla razogljičenje stavb, na Nizozemskem pa za to vlada močan politični konsenz. Za premik v tej smeri sta po njegovem ključna politična volja in zakonski okvir, ki bo predvidljiv in se ne bo stalno spreminjal.

Ralf Roman Schmidt z Avstrijskega tehnološkega inštituta, ki se je razpravi prav tako pridružil virtualno, je na primeru Avstrije med drugim navedel, da je potreben prehod na bolj pravičen energetski sistem, gospodinjstvom pa je treba nuditi spodbude za to, da se znebijo naprav, ki uporabljajo fosilna goriva.

V Danfossu so v smeri razogljičenja stavb v sodelovanju z Gorenjem razvili projekt, s katerim lahko posamične naprave neposredno povežejo z ogrevalnim sistemom, ki uporablja fotovoltaiko, je pojasnil Milan Jungič. Višek energije se ob tem vrne v sistem, ki je tudi stroškovno učinkovitejši.

Friderik Knez iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije pa je poudaril, da v arhitekturnem pristopu nimamo veliko svobode, saj je večina stavb že zgrajenih. Kot eno od težav je izpostavil dejstvo, da temelje stavb še vedno gradimo iz betona, namesto da bi uporabili les in druge obnovljive materiale. Sicer pa je Knez prepričan, da moramo za maksimiranje učinkov razogljičenja razumeti uporabnike in kako bodo ti uporabljali stavbe.

Tudi Gorazd Štumberger z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je izpostavil pomen sodelovanja uporabnikov. Pri tem je menil, da je treba spremeniti uporabo glede na potrebe uporabnikov in povečati energijsko fleksibilnost.

Razogljičenje zanima tudi obrambno ministrstvo, kjer ne želijo več biti le uporabnik, ampak tudi proizvajalec energije. Kot je dejal njegov predstavnik Robert Šipec, so namreč velik porabnik energije, saj porabijo 15 do 20 teravatov ur energije letno, zato vidi tudi velik potencial za zmanjšanje porabe energije.