V Mestnem logu predstavili dejavnosti doselitve hrošča puščavnika na Ljubljansko barje

V Ljubljani se sicer ponašajo z eno največjih populacij zavarovane vrste hrošča puščavnika v Sloveniji. Posebno skrb zato namenjajo ohranjanju in izboljševanju njegovega življenjskega okolja. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje skupaj s partnerji od leta 2018 izvaja projekt PoLJUBA, katerega cilj je tudi izboljšanje stanja puščavnika na območju Ljubljanskega barja z doselitvijo, saj prisotnost vrste na vzorčnih lokacijah leta 2018 in 2019 niso potrdili, so zapisali v sporočilu za javnost na zavodu.

Pri pregledu primernih dreves za ohranjanje vrste so ugotovili, da bi bilo najbolj primerno območje za doselitev puščavnika območje Mestnega loga. "Mestni log se je izkazal za primeren gozd z dovolj starimi drevesi in potencialnimi dupli, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama. Na tem območju smo določili tri manjša območja, ki so najprimernejša za doselitev puščavnika," so navedli.

Doselitev so izvedli v letih 2019 in 2020. Postavili so umetna dupla v obliki gnezdilnic, z namenom ustvariti primerno življenjsko okolje za hrošča. Na to območje so, kot so pojasnili, doselili ličinke puščavnika iz populacij v ljubljanskem parku Tivoli in s širšega območja Ljubljane (okolica Domžal). Z doselitvijo živali bodo tako aktivno prispevali k obnovitvi te vrste na območju Ljubljanskega barja, so poudarili in pripomnili, da je to prvi poskus doselitve katerekoli vrste hrošča v Sloveniji.

Puščavnik ima za Slovenijo poseben pomen, ne le kot varstveno prioritetna vrsta, temveč tudi, ker Slovenija predstavlja njegovo klasično nahajališče. Vrsto je leta 1763 prvič opisal naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, zelo verjetno po primerkih iz Idrije in Ljubljane, so še dodali v zavodu.

Ali bo doselitev hroščev iz Tivolija zagotovila dolgoročno ohranitev puščavnika na Ljubljanskem barju, bo znano jeseni, ko bodo v zavodu predstavili rezultate potekajoče raziskave o uspešnosti izvedenih ukrepov doselitve. "Zdaj še ne moremo povedati, koliko osebkov hrošča puščavnika se je potem razvilo in se uspešno preobrazilo v hrošča," so povedali za STA. Rezultati raziskave bodo znani predvidoma jeseni, so še dodali.

Puščavnik je vrsta hrošča, ki živi v duplih starih listavcev, kot so hrasti, lipe, vrbe, divji kostanji. Ličinka tega hrošča se razvija dve do tri leta v duplih dreves, kjer se prehranjuje s trohnečim lesom. Odrasli so veliki od 20 do 35 milimetrov in so aktivni le nekaj tednov. V Evropi gre za izjemno ogroženo vrsto.