Na Amchamovem zajtrku o vesolju in priložnostih, ki jih prinaša
Bled, 2. septembra - Vesolje predstavlja pomembne gospodarske priložnosti, z njim pa so povezane tudi rešitve za napredek in večjo vzdržnost na Zemlji, je bilo slišati na današnjem poslovnem zajtrku Pot v vesolje, napredek na Zemlji, ki ga je v sodelovanju z Blejskim strateškim forumom (BSF) organizirala Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham Slovenija).
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v uvodnem nagovoru ocenil, da je vesolje trenutno ena od najbolj vročih tem, saj predstavlja nove poslovne priložnosti, in to za podjetja različnih velikosti iz praktično skoraj vseh sektorjev - od kmetijstva do umetne inteligence. Vesoljska tehnologija lahko po njegovem mnenju igra pomembno vlogo pri pospeševanju gospodarske rasti ter zelenem in digitalnem prehodu.
Minister je ob tem izrazil tudi zadovoljstvo, da so se slovenska podjetja že znašla na različnih poljih vesoljske industrije, vesel pa je tudi "impresivnih" priznanih vesoljskih projektov v Slovenji. Kot je navedel, jih je bilo v zadnjih petih letih 48, država pa jih je financirala z okoli 12 milijoni evrov. Spomnil je še, da je Slovenija od leta 2016 tudi članica Evropske vesoljske agencije (ESA).
Gordon Campbell iz direktorata za opazovanje Zemlje pri ESA je v pogovoru, ki je sledil, izpostavil, da je ESA svoje delo začela dovolj zgodaj ter da ima EU, pa tudi Slovenija, pomembne raziskovalce in tehnologije, ki se uporabljajo tudi v ZDA.
Bolj kot tekmovanje je pomembno sodelovanje, se je strinjala pomočnica glavnega svetovalca za mednarodne zadeve v Johnsonovem vesoljskem centru pri ameriški vesoljski agenciji Nasa Rebecca Bresnik. Kot je dejala, ne gre nobena država v vesolje sama, ker je to predrago, "zato potrebujemo denar drug drugega". Priznala je, da veliko tehnologij, ki jih ZDA potrebujejo, prihaja iz drugih držav.
Izvršni direktor podjetja Skylabs, ki je skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru sodelovalo pri razvoju nanosatelita Trisat, Tomaž Rotovnik je opozoril, da v Sloveniji pred desetimi leti nismo imeli nobene vesoljske industrije. Da začneš inovirati na tem področju, moraš imeti po njegovih besedah določeno znanje, ko ga pridobiš in prideš do rezultatov, pa moraš poiskati trg. Začneš z malimi projekti, da dobiš kompetence, nato pa lahko delaš za vse večja podjetja, je pot podjetja Skylabs opisal Rotovnik.
Z vesoljskimi tehnologijami se ukvarjajo tudi v podjetju Duol. Tamkajšnji generalni direktor Dušan Olaj je pojasnil, da so jih na to poslovno področje pripeljale izkušnje. Ob tem je izrazil prepričanje, da je investiranje v vesoljske tehnologije investiranje v našo prihodnost. Mars bo prej ali slej destinacija, z razreševanjem takih izzivov pa bo naše življenje lažje, verjame.
Sogovorniki so namreč govorili tudi o prihodnosti raziskovanja vesolja, ki gre preko obiska Lune. V načrtu so tako izgradnja infrastrukture in življenje na Luni, pa tudi osvojitev Marsa. Pričakuje se tudi komercializacija poletov v vesolje, ki so jo napovedali poleti oz. aktivnosti milijarderjev Richarda Bransona, Jeffa Bezosa in Elona Muska.
Andreja Gomboc iz centra za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici si ni upala napovedati, ali bomo mi ali naši otroci v času naših življenj doživeli bivanje na Marsu, opozorila pa je, da ne smemo misliti, da se bomo preselili tja, ko bomo na Zemlji vse uničili. "Ni planeta B," je izpostavila in dodala, da jo skrbi, kaj bi povečano zanimanje za odhode v vesolje pomenilo za Zemljo oz. podnebne spremembe.
V nadaljevanju je beseda tekla tudi o potrebi po mednarodnih dogovorih oz. zakonskih okvirih za nadaljnje osvajanje vesolja, in sicer na področjih onesnaževanja, sodelovanja, gradnje v vesolju in odnašanja materiala iz njega.