Za boljšo kibernetsko varnost potrebnih več investicij in sodelovanja

Bled, 3. septembra - Pospešena digitalizacija prinaša vse več kibernetskih groženj. Za učinkovit spopad z njimi je potrebnega več sodelovanja na vseh ravneh ter več investicij v operativne, zlasti kadrovske zmogljivosti, so izpostavili udeleženci konference o kibernetski varnosti, ki v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU danes poteka na Bledu.

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
V. d. direktorja urada vlade za informacijsko varnost Uroš Svete.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Direktor za kibernetsko varnost in namestnik generalnega direktorja pri estonski Agenciji za informacijske sisteme Gert Auväärt.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Direktor za kibernetsko varnost in namestnik generalnega direktorja pri estonski Agenciji za informacijske sisteme Gert Auväärt.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Pomočnik generalnega sekretarja za nastajajoče varnostne izzive pri zvezi Nato David van Weel (preko videokonference).
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Direktor za kibernetsko varnost in namestnik generalnega direktorja pri estonski Agenciji za informacijske sisteme Gert Auväärt.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Direktor za kibernetsko varnost in namestnik generalnega direktorja pri estonski Agenciji za informacijske sisteme Gert Auväärt.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Pomočnik generalnega sekretarja za nastajajoče varnostne izzive pri zvezi Nato David van Weel (preko videokonference).
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Koordinatorka za aktivnosti transnacionalnih groženj (Ovse) Alena Kupchyna (preko videokonference).
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Predsednik nemškega Zveznega urada za informacijsko varnost (BSI) Arne Schönbohm.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Pomočnik generalnega sekretarja za nastajajoče varnostne izzive pri zvezi Nato David van Weel (preko videokonference).
Foto: Nebojša Tejić/STA

Bled, Rikli Balance hotel.
Hibridna konferenca s področja kibernetske varnosti, ki jo pripravlja urad vlade za informacijsko varnost v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je kibernetska odpornost izjemno pomembna tema tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju. Epidemija covida-19 je namreč močno pospešila digitalizacijo, še posebej na področjih zdravstva, šolstva in prodaje, s čimer so se razširila tudi področja, na katerih lahko pride do napadov in težav.

V. d. direktorja Urada Vlade RS za informacijsko varnost Uroš Svete je pojasnil, da kibernetska varnost že dolgo ni več samo stvar upravljalcev in uporabnikov omrežij ter raziskovalno-razvojnega sektorja. Vse večja digitalizacija, ki je posegla v vse pore našega življenja in vse večja odvisnost od informacijsko-komunikacijskih tehnologij namreč poleg dobrobiti prinaša tudi več izzivov in groženj.

O tem pričajo statistike incidentov in njihovih razsežnosti ter posledic. Kot je povedal Svete, se že pojavljajo številni primeri, ko se kibernetski incidenti dejansko odražajo tudi v fizičnem svetu. Lorena Boix Alonso, ki je v Evropski komisiji pristojna za digitalno družbo, zaupanje in kibernetsko varnost, je izpostavila, da kibernetski napadi vplivajo na naša vsakodnevna življenja, zaradi njih pa so zaskrbljena ne le velika podjetja ali organizacije temveč tudi že posamezniki.

Zaradi same narave kibernetskega prostora je za večjo varnost potrebno sodelovanje tako na nacionalni ravni med javnimi in zasebnimi partnerji, kot tudi širše v okviru EU in na globalni ravni, je izpostavil Svete. Zato so pripravili današnjo konferenco, ki ponuja priložnost za izmenjavo izkušenj, krepitev sodelovanja in povezovanje vseh akterjev.

Na konferenci sodelujejo direktorji, pristojni za kibernetsko varnost, veleposlaniki in svetovalci za kibernetsko varnost iz držav članic EU ter Zahodnega Balkana in predstavniki podjetij, akademskega in raziskovalnega področja ter javni uslužbenci.

"Vsi prisotni se strinjamo, da moramo v EU in tudi na Zahodnem Balkanu nujno dodatno financirati boj proti kibernetskim grožnjam, okrepiti medsebojno sodelovanje in vzpostaviti centre za odzivanje na kibernetske incidente v regiji," je izpostavil Koritnik in dodal, da si bodo morale države skupaj prizadevati za boljšo zaščito družb pred zlonamernimi kibernetskimi aktivnostmi.

Slovenija daje strateški pomen krepitvi kibernetske zmogljivosti tudi v soseščini EU, zlasti na Zahodnem Balkanu. Kot je povedal Koritnik, se je v zadnjih treh letih v regiji že izvajalo veliko dejavnosti za krepitev zmogljivosti strokovnjakov, pri čemer je imel eno ključnih vlog slovenski nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.

Kar se tiče same Slovenije, ta po zaostanku iz preteklosti v zadnjih letih krepi svoje zmogljivosti tako na tehničnem kot operativnem nivoju, je povedal Svete. Najprej je bil vzpostavljen pristojni nacionalni organ, letos pa je bil sprejet tudi nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente. "Prve korake smo naredili, čaka pa nas še veliko dela, tako na nacionalnem nivoju kot na nivoju EU," je napovedal Svete.

Alonsova je poudarila, da Evropska komisija sprejema vrsto ukrepov za povečanje odpornosti in operacijske zmogljivosti za skupno delovanje in mednarodno odzivanje. Bo pa na tem področju potrebnih veliko investicij na vseh ravneh, tudi pri najmanjših akterjih. Kot je navedla za primer, je dobavna veriga pred napadom varna toliko, kolikor je zaščiten njen najšibkejši člen.

Potrebo po povečanju investicij, ki jih je med drugim moč financirati iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, je izpostavil tudi izvršni direktor Agencije EU za kibernetsko varnost Juhan Lepassaar. Kot je pojasnil, so potrebne investicije tako v javnem kot v zasebnem sektorju, in sicer v orodja, še posebej pa v kadre.