STAznanost

Izkušnje in priložnosti strategije digitalnega zdravstva v Izraelu

Ljubljana, 6. septembra - Izraelski zdravstveni sistem je po svetu prepoznan po visoki stopnji digitalizacije in uspešni implementaciji strategije e-zdravstva na nacionalni ravni. Za zdravstvo letno namenjajo 7,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je sicer nekoliko manj od evropskega povprečja, a dosegajo povsem primerljive, mestoma tudi boljše rezultate v učinkovitosti medicinskih storitev.

V Izraelu veliko vlagajo v podjetništvo in startupe, še posebej tiste na tehnološko prebojnih poljih, kot je medicinska tehnika. Tudi zato so kot država danes v ospredju razvoja novih rešitev in priložnosti, ki jih digitalizacija zdravstva omogoča.

Nacionalna strategija digitalizacije zdravstva, ki jo je izraelska vlada sprejela leta 2018, je že obrodila številne sadove, kar je bila tudi osrednja tema pogovora z naslovom Izrael: Nacionalni program eZdravja in implementacija v praksi, ki je potekel v okviru Dnevnov eZdravja.

Direktorica oddelka za digitalno zdravstvo izraelskega ministrstva za zdravje, Esti Shelly, je predstavila ključne podatke o trenutnem stanju njihovega zdravstvenega sektorja. V državi z nekaj več kot devet milijoni prebivalcev javni zdravstveni sistem upravlja s kapaciteto 1,78 postelje na 1000 prebivalcev, 45 splošnih bolnišnic ter 14 psihiatričnih bolnišnic in bolnišnic za zdravljenje odvisnosti. Breme financiranja je porazdeljeno med štiri zdravstvene zavarovalnice.

Poleg tega je izpostavila visoko raven investicij v podjetja, ki se ukvarjajo z digitalnim zdravjem. Teh je trenutno blizu 700, število pa z vsakim letom vztrajno narašča. Pokrivajo številna področja storitev, med njimi diagnostiko, monitoring na daljavo, pomoč pri odločanju, asistenčne naprave, kliničnega delovnega procesa in digitalne terapevtike. Od leta 2014 tudi vztrajno narašča obseg investicij v ta sektor, v zadnjih dveh letih je dosegel letno raven okoli 780 milijonov dolarjev.

Kot trdi Shelly, je bila vzpostavitev strategije digitalnega zdravstva nujna zaradi prepleta družbenih faktorjev in trendov, ki jih mora sektor dohitevati. Med njimi je navedla hitro rast in staranje prebivalstva, porast kroničnih obolenj, porast cen zdravil in medicinske opreme, upad zadovoljstva javnosti nad storitvami in čakalnimi dobami ter upad števila medicinskega osebja glede na populacijo.

Eden izmed prvih uresničenih projektov digitalizacije v zdravstvu je bilo poenotenje podatkov o pacientih, ki jih hranijo zavarovalnice. Noa Kedem, namestnica direktorice za digitalno zdravstvo pri zavarovalnici Maccabi Health Services, je poudarila porast učinkovitosti in zadovoljstva uporabnikov po vpeljavi.

Ne le, da so podatki o pacientih enostavno dostopni, ob potencialni menjavi se pacientove podatke hitro in brez težav prenese iz stare na novo zavarovalnico. Po njenih trditvah nameravajo program v kratkem razširiti, da bo vključeval vse zdravstvene ustanove.

Kako sistem za paciente deluje v praksi, je ponazoril generalni direktor Medicinskega centra Rambam Michael Halberthal. Po njegovih besedah hranijo podatke o pacientih iz obdobja pred njihovim rojstvom do po njihovi smrti. Pacient v bolnišnico ne rabi prinesti drugega kot osebni dokument, vse kartoteke in potrebne podatke pridobijo elektronsko, če jih še nimajo v lastni podatkovni bazi. Vsak zdravnik, ki skrbi za pacienta, ima tako možnost dostopa do pacientove celotne zdravstvene zgodovine.

Ob tem je omenil tudi pomen vprašanja varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, zaradi česar ima vsak komitent pri svoji zavarovalnici možnost, da se izvzame iz programa deljenja podatkov. Da obstaja izjemno visoka raven zaupanja v sistem, po njegovih trditvah priča dejstvo, da je odstotek prebivalstva, ki se za tak izvzem odloči, merjen v promilih, niti ne v odstotkih.

Slovenske izkušnje in perspektivo uvedbe digitalizacije v zdravstvu sta v pogovoru podala direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli ter v.d. generalnega direktorja direktorata za razvoj zdravstvenega sistema Bogdan Tušar.

Šorli je poudaril skokovit razvoj v zadnjih letih, ki je pripeljal do digitalizacije sistema upravljanja bolnišnic. Sam trenutno največ potenciala vidi v dostopnosti podatkov o pacientih zdravnikom, ki jim lahko pomagajo pri procesu odločanja o konkretnem posegu ali diagnozi.

Udeleženci so se strinjali, da je pandemija covida-19 pokazala nujnost nadaljnjega razvoja in vlaganja v področje digitalnega zdravstva, in izrazili upanje, da se trend zadnjih let napredka na tem področju še nekaj časa ne bo upočasnil.