V NUK razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja
Ljubljana, 28. septembra - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) danes odpirajo razstavo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Na ogled bodo pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853.
Zemljevidi slovenskega ozemlja, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk NUK, bodo na razstavi predstavljeni kronološko. Kot so zapisali v NUK, so ozemlje današnje Slovenije prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno.
To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali.
Z razstavo želijo v NUK izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želijo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali "epe" o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete.
Razstava, ki bo v razstavni dvorani NUK na ogled do 15. januarja 2022, je nastala v sodelovanju Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in NUK.
Spremlja jo dvojezična slovensko-angleška monografija Kartografski zakladi slovenskega ozemlja/Cartographic treasures of Slovenian territory, ki je izšla spomladi 2020. Njeni avtorji so Primož Gašperič, Renata Šolar in Matija Zorn, knjiga pa je izšla v soizdajateljstvu Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter NUK.
Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. V njej je mogoče prebrati o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja.
Format knjige, kot navajajo v NUK, omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo.
Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna na spletni strani ZRC SAZU, tiskana monografija je na voljo v NUK.