Okoljski ukrepi po ugotovitvah raziskovalcev pomagajo zdravju severnega Jadrana
Piran, 7. oktobra - Na Morski biološki postaji Piran so predstavili knjigo Obalni ekosistemi na prehodu, v kateri primerjajo stanje severnega Jadrana in zaliva Chesapeake v ZDA. Kot je ugotavljala ena od avtoric Alenka Malej, se je pokazalo, da ukrepi, predvsem glede zmanjšanja vnesenih hranil, dejansko pomagajo, saj se je evtrofikacija v obeh sistemih izboljšala.
Knjiga Obalni ekosistemi na prehodu: Primerjalna analiza severnega Jadrana in Zaliva Chesapeake je letos izšla pri založbi Wiley, AGU Geophysical Monograph Series, ter podaja novo analizo obeh ekosistemov, ki so bili predstavljeni v leta 1999 objavljeni knjigi Ekosistemi na prehodu kopno-morje: Od porečja do morja. Obe knjigi sta nastali kot rezultat sodelovanja raziskovalcev iz ZDA ter raziskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Kot je ob robu današnje predstavitve pojasnila Malejeva, je bil razlog za novo publikacijo v tem, da so tako v ZDA kot v Evropi v tem času sprejeli pomembno zakonsko regulativo za izboljšanje kakovosti morja, zaradi česar so raziskovalci želeli preveriti, ali se je stanje morskega okolja v tem času res spremenilo.
Pri tem se je pokazalo, da omenjeni ukrepi, predvsem v zvezi z zmanjševanjem vnesenih hranil (v ZDA je šlo predvsem za zmanjšanje dušika, pri nas pa za vnašanje fosforja), pomagajo. Evtrofikacija, to je večanje količine biomase v vodi kot posledica povečane koncentracije anorganskih hranil v ekosistemu, se je v obeh sistemih izboljšala. "Je pa res, da je to v severnem Jadranu nekoliko bolj opazno," je dejala Malejeva.
Opozorila je tudi na podnebne spremembe v morskih ekosistemih, pri čemer bo izredno velik izziv za Slovenijo dvigovanje gladine vode, pa tudi vse močnejše nevihte. Bistveno je po njenem to, da se opremljeni z znanjem, kako se ekosistemi obnašajo, lažje pripravimo na te spremembe.
Z današnjo prireditvijo so obeležili tudi začetek Unescovega programa Desetletje oceanov v Sloveniji. Predsednik Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov Robert Turk je spomnil, da je generalna skupščina Združenih narodov leta 2017 desetletje 2021-2030 razglasila za desetletje oceanov.
Razlog je po njegovih besedah v tem, da je ocean ogrožen. Znanost pozna tudi razloge za to: "Česar ne vemo, je, kako ta trend obrniti".
Geslo Desetletja oceanov je Znanje, ki ga potrebujemo, za ocean, ki si ga želimo. Kot je poudaril Turk, bi tako morali nadgraditi svoja znanja in sposobnosti za oblikovanje rešitev, ki bodo pripomogle k trajnostnemu razvoju.
Trije cilji Desetletja oceanov so namreč opredeliti, katero je potrebno znanje za to, da bomo uresničili trajnostni razvoj, zagotoviti to znanje in omogočiti razumevanje oceana ter spodbujati uporabo tega znanja oz. prepričati odločevalce, da to znanje upoštevajo in uporabijo.