Simptomi diseminiranega plazmocitoma neznačilni, optimizem zbuja zdravljenje s celično terapijo
Ljubljana, 8. decembra - Bolezenski znaki maligne krvne bolezni diseminiranega plazmocitoma so neznačilni, za dokončno potrditev diagnoze pa je potrebna preiskava kostnega mozga, so povedali strokovnjaki na današnjem spletnem omizju. Pri zdravljenju optimizem zbuja celična terapija, s katero bi bolnike pri nas lahko začeli zdraviti v letu 2023.
Simptomi diseminiranega plazmocitoma so med drugim bolečina v kosteh in slabokrvnost, pa tudi poslabšana ledvična funkcija. Ker zbolevajo predvsem starejši, je bolezen težje diagnosticirati, pozorni pa moramo biti, če se zadeve naenkrat hitro poslabšajo, je na spletnem izobraževanju, ki ga je pripravilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo v sodelovanju s STA, navedel specializant hematologije na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Luka Čemažar.
Ob neznačilnih simptomih zdravniki bolezen dokončno potrdijo s preiskavo kostnega mozga, ki se opravi v lokalni anesteziji. Po Čemažarjevih zagotovilih je med preiskavo prisotna bolečina, ki pa ni nevzdržna, predvsem pa je preiskava ključna za potrditev bolezni in začetek zdravljenja.
Kot je dodal hematolog, pri plazmocitomu ne moremo govoriti o popolni ozdravitvi, pač pa o zazdravitvi, samo zdravljenje pa poteka s kombinacijo bioloških zdravil in klasične kemoterapije, ena od možnosti pa je tudi presaditev kostnega mozga.
Po besedah vodje transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana Matjaža Severja veliko obeta celična terapija, saj rezultati študij kažejo, da je ta vsaj dvakrat bolj uspešna od ostalih oblik zdravljenja.
Ob trenutnih postopkih za pridobitev dovoljenj Sever ocenjuje, da bi komercialni produkt za tovrstno zdravljenje lahko imeli v letu 2024, pri nas pa bi s celično terapijo za bolnike s plazmocitomom lahko začeli v letu 2023.
Nataša Fikfak z odseka za hematologijo in onkologijo v šempetrski bolnišnici pa je poudarila, da se pravi izziv začne po postavitvi diagnoze, zaradi česar je toliko pomembnejši partnerski odnos med bolnikom in zdravnikom.
Svoje izkušnje z boleznijo so delili tudi nekateri člani združenja. 75-letna Klara Škrinjar iz Ajdovščine je nepričakovano zbolela leta 2017, potem ko je začutila močno bolečino v desni nogi. Po zdravljenju je ostala vitalna in se trudi vse delati kot pred diagnozo, le da je pri tem počasnejša.
Idrijčanu Petru Prezlju se je bolezen najprej pokazala v obliki bolečine v križu. Ker je imel podobne težave že v preteklosti, sprva na to ni bil pozoren, tudi prva zdravniška diagnoza ni kazala na plazmocitom. Kot pravi, terapije kljub nekaterim stranskim učinkom dobro prenaša, veliko pa tudi hodi.
Že pred meseci je o svoji bolezni javno spregovoril skladatelj Drago Ivanuša. Kot je poudaril danes, bolezni me smemo sovražiti, ampak jo moramo sprejeti, se iz nje nekaj naučiti, predvsem pa biti pogumni.