Komuniciranje rezultatov na razumljiv način eden od izzivov slovenskih znanstvenikov

Tako direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar kot tudi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Boštjan Zalar so pozdravili novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki bo začel veljati z novim letom.

"Uveljavitve zakona se veselimo, malo nas je pa tudi strah, kako se bo vse skupaj izteklo. Sprejetju zakona namreč sledi ogromno dela s sprejetjem podzakonskih aktov in primerno ureditvijo celotnega področja," je dejal prvi mož Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. To je po njegovih besedah dobra priložnost, da bi znanstvenoraziskovalno področje "do neke mere resetirali" in začeli na nekih novih osnovah.

Glavna prednost novega zakona po njegovih besedah je, da je zakonsko opredeljena obveznost države, koliko mora vlagati v to področje, da je predvidena dinamika vlaganja in kaj se zgodi, če bi slučajno bilo kakšno leto slabo za gospodarstvo. V zadnji gospodarski krizi je namreč znanost potegnila kratko in takšne situacije se zdaj tudi zaradi določil v zakonodaji naj ne bi več dogajale, je dodal.

Izpostavil je več novosti in prednosti novega zakona, med drugim zagotavljanje avtonomije javnih raziskovalnih zavodov, tudi možnost ustreznega nagrajevanja raziskovalcev, razvijanje določenih področij, bolj učinkovit bo lahko prenos znanja, je menil.

Da je zakon velik korak naprej in daje pogoje za normaliziranje stanja znanosti v Sloveniji, a ne rešuje vseh težav, je menila Maja Ravnikar. Težave ostajajo glede ureditve ustrezne infrastrukture, nabave opreme, prav tako zakon ne rešuje povezovanja z gospodarstvom, je dejala.

Glede povezovanj je direktor IJS Boštjan Zalar med drugim opozoril na problematiko drobljenja projektov in (pre)majhne razpise ter na, kot ocenjuje on, pomanjkanje sodelovanja med ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter gospodarskim ministrstvom.

"Tu vidimo še veliko odprtih možnosti. Vsi razpisi, ki so, gredo po različnih kanalih. Mi si želimo en dobro definiran kanal. Agencije, ki podpirajo na eni strani samo znanost, na drugi strani samo gospodarstvo, nimajo preveč smisla, če ne podpirajo obojega hkrati z enim samim kanalom razpisov," je opisal Zalar.

V pogovoru, ki ga je Slovenska tiskovna agencija pripravila v okviru projekta STAznanost, so sogovorniki predstavili tudi največje dosežke minulega leta. Med najpomembnejše infrastrukturne projekte NIB za naprej pa je Maja Ravnikar uvrstila gradnjo novega biotehnološkega stičišča NIB, za katerega bo po načrtih prva faza gradnje zaključena septembra 2022, ko bodo del inštituta tudi preselili, druga faza naj bi se zaključila v letu 2023. V prostorski stiski je tudi Kemijski inštitut in vsaj za del inštituta bodo prostorske rešitve morali najti hitro, je dejal Anderluh.

Sogovorniki so izrazili zadovoljstvo, da se v zadnjem obdobju o znanosti pri nas več oz. veliko govori, še posebej v času epidemije covida-19. Zalar je dejal, da znanstvenike vidi kot tiste, ki so tvorno prispevali k reševanju krize. O zaupanju v znanost pa se po njegovih besedah predvsem sprašujejo "razni prepričanci in prepričevalci" po družbenih omrežjih. "Znanstveniki pač ne delujemo tako. Znanstveniki delujemo na podlagi dejstev. Tu ni prepričevanja, pri nas je glavni modus operandi dokazovanje," je poudaril.

Pandemija je po besedah Maje Ravnikar za družbo velik udarec, primerljiv z učinki vojn, zato se ne moremo čuditi, da se ljudje sprašujejo, iščejo odgovore in dvomijo. "Na nas je, da dobro komuniciramo, da čim več in čim bolj jasno izražamo svoja mnenja," je dejala Ravnikarjeva. V Sloveniji je pogrešala malo več dialoga različnih strok, sicer pa poudarila, da je komuniciranje tudi znanost.