Izobraževalne ustanove s certifikatom vabijo športnike

Osnovna zamisel je, da šole in fakultete za svoja prizadevanja, da ustvarijo športnikom prijazno izobraževalno okolje, prejmejo certifikat Športnikom prijazno izobraževanje. Gre za nadgradnjo veljavne ureditve, ki temelji na kategorizaciji in statusu športnika.

Na prvi poziv v letu 2017 se je odzvalo 58 izobraževalnih ustanov, 24 na srednješolski in 34 na univerzitetni ravni, ki so skozi dvofazni pristop pridobile certifikat. "Prve so že opravile tudi postopek ponovne potrditve, ki zagotavlja podaljšanje veljavnosti certifikata in potrjuje, da izobraževalne ustanove še vedno izpolnjujejo zahtevne kriterije," je na predstavitvi projekta prek telekonference izpostavila vodja kariernega centra pri OKS Petra Robnik.

Letos je v projekt izobraževanja v sklopu dvojne kariere vključenih 1613 športnikov na ravni srednjih šol in 1353 na ravni višješolskega izobraževanja.

Projekt je zelo pohvalila tudi direktorica direktorata za šport na šolskem ministrstvu Mojca Doupona, ki pa opozarja na potrebo po usklajevanju, da bi pristojno ministrstvo lahko formalno sodelovalo v procesu certificiranja. "Dvojno kariero lahko urejamo z vrha navzdol, ali pa, kot je primer tukaj, od spodaj navzgor, torej, da pobuda prihaja iz športne sfere. Na ministrstvu pobudo vsekakor pozdravljamo, a vanjo še nismo vključeni, ker potrebujemo kriterije." Opozorila je tudi, da je treba v proces močneje vključiti predstavnike izobraževanja, saj je namenjen izobraževalnim ustanovam.

"Ne gre za to, kaj je neka ustanova naredila za športnike, ampak da se jasno določi kriterije, ki jih preverja strokovna komisija. Na ta način bi pridobili večji pomen in trdnost tega certifikata," je povedala Doupona, ki je prepričana, da bi certifikat lahko olajšal odločanje pri kritičnih prehodih športnikov v srednjo šolo in pri odločanju za študij.

Pobudnik certificiranja je najuspešnejši slovenski olimpijec moderne dobe, veslač Iztok Čop. "Osnovna ideja je bila, da zelo dobre možnosti, ki so jih športnikom ponujali oddelki gimnazij, razširimo na druge ustanove. Imeli smo pilotni projekt v Radovljici, kjer smo predstavili projekt. Zanimanje je preseglo pričakovanja in projekt smo razvijali naprej. Težava pa je, da je aktivnost mentorjev še vedno preveč na volunterski ravni in te statuse je treba rešiti. Sam lahko rečem le, da sem bil presenečen, ko sem videl, koliko so šolniki pripravljeni narediti za izobrazbo športnikov."

Čop pri izobraževanju športnikov in kasnejšem prehodu na trg dela vidi še dve področji, kjer bo treba ukrepati. "Pri visokem šolstvu bo nujno treba širiti mednarodno sodelovanje, saj so v tujini pogosto boljše možnosti za treninge kot na slovenskih univerzah. Zavedati se namreč moramo, do so najboljši športniki pogosto tudi najboljši v šolah in niso pripravljeni na polovičarstvo." Obenem pa je opozoril na spodbude na trgu dela, kjer bi športniki že med kariero dobili izkušnje na delovnem področju, spoznali pa bi jih tudi potencialni zaposlovalci. "Prepričan sem, da ljudje skozi šport dobivajo posebna znanja in lastnosti, ki bi jih lahko opazili tudi delodajalci."

Med prvimi fakultetami se je v projekt sprememb v izobraževanju in certificiranje vključila Fakulteta za organizacijske vede. "Na naši fakulteti je študiralo veliko vrhunskih športnikov, denimo kar štirje dobitniki olimpijskih kolajn z iger v Sočiju, kar nas je takrat zanesljivo uvrščalo med rekorderje. A bolj pomembno je dejstvo, da smo postali pozorni na vzorec. Običajno je bilo, da se študijska kariera športnika pospeši ob koncu športne. Problemi pa niso bili le individualni, saj so se menjali programi, posamezne vsebine in predmeti. Zato smo se zadeve lotili sistemsko in prilagodili vse elemente kurikuluma," je povedal nekdanji dekan te fakultete Marko Ferjan in izpostavil, da je pri iskanju rešitev tesno sodeloval tudi z OKS.

"Iskali smo kombinacijo znanosti, stroke in izkušenj na področju športa in izobraževanja. Svoje praktične izkušnje na fakulteti smo primerjali z izkušnjami športnikov in postavili izhodišče, da smo pripravili prilagoditve," je še povedal Ferjan, ki priznava, da je dodatno spodbudo za rešitve dobil tudi v pogovorih s Čopom.

Vzorčen primer na srednješolski ravni je gimnazija Franceta Prešerna v Kranju. "Certifikat je dodatno potrdilo našim naporom, da pomagamo športniku do uspeha na tekmovanjih in preprečimo, da športna kariere zatone, ker tega ni možno združiti. Prav je, da certifikat jasno opredeli, kaj eno šolo loči od druge," je povedala ravnateljica Mirjam Bizjak.

Ocenila je, da sta ključna elementa sodelovanje s klubi in panožnimi športnimi zvezami ter pripravljenost pedagoških delavcev, da sodelujejo s športniki. "To je bila osnova za kakovosten sistem, ki pa temelji na odličnih ljudeh, ki jim ni težko žrtvovati dela svojega prostega časa za izobraževanje mladih. V vseh teh letih pa je pomembno, da šolo uspešno prilagajamo spremembam časa in potrebam posameznika," je še povedala Bizjakova.

Izredno uspešno študij športnikov spodbujajo tudi ne Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki sodi med vodilne institucije v celotni regiji na področju prilagajanja študija športnikom. "Letno imamo okrog 1000 diplomantov in zelo pomembno je, da so med njimi tudi športniki. Kasneje jih združujemo tudi v naš Alumni klub. Temu dodajajo izredno vrednost, imajo kontakte, specifična znanja, kjer lahko dodajajo veliko," je povedal predstojnik izobraževalne enote za športno vzgojo na Ekonomski fakulteti Vinko Zovko.

"Imamo to srečo, da je narava našega študija drugačna od denimo naravoslovja, kjer je laboratorijske vaje in podobno težko izpustiti. Mi imamo na fakulteti virtualni športni razred, ki ga vodi in koordinira profesor s fakultete. Gre za okrog 40 vrhunskih športnikov, ki se jim posveča in deluje kot vez med študentom in profesorjem, če pride do kakšne težave. Imamo pa tudi ambiciozen kolektiv, ki ne želi omogočiti lažjega izobraževanja športnikom, jim pa podaja roko in se jim prilagaja."

Zovko je plastično opisal, kaj vse fakulteta lahko naredi za dostop do znanj. "Zgradili smo platformo, kjer imajo študenti digitalno identiteto in dostop do gradiv, in omogoča, da so na daljavo v stiku z izvajalcem predmeta in lahko celo komunicirajo tudi s študenti v predavalnici. Športniki študenti so lahko upravičeno odsotni pri posameznih vajah, prilagajamo jim izpitne roke, nudimo tudi individualno pomoč." Dodal je, da za športnike v splošnem velja, da so izredno organizirani in se ob dogovorjenih rokih pripravijo na izpite.

"V osnovi se mi zdi pomembno, da vsa prilagajanja ne smejo vplivati na znanje," pa je poudaril olimpijec in atlet Rožle Prezelj, ki je nedavno doktoriral na pravni fakulteti. Tudi sam je izpostavil pomen prilagajanja sistema športnikom, na prvo mesto pa pri tem postavil vlogo pedagogov in človeški faktor, česar ne morejo nadomestiti certifikati in pravila.

Jasno postavljeni kriteriji, kaj športnika čaka v nadaljnjem izobraževanju, so lahko pomembni pri izboru šole ali fakultete za športnike, pa tudi za klube in trenerje. "Pomembno je, da se šport, ne le vrhunski, pa tudi druge vrline, spodbujajo tudi na način, da jih je lažje uskladiti s šolo. To je dobrodošlo na več področjih, potrebne je veliko pragmatičnosti, a vedno naj ostane v ospredju to, da nikakor v tem procesu ne sme trpeti znanje," je še dejal Prezelj.