STAznanost

Vlada sprejela predlog resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji 2030

Ljubljana, 17. decembra - Vlada je na današnji seji sprejela predlog resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, ki je ključni dokument za področje raziskav, razvoja in inovacij. Ta bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim, gospodarskim in trajnostnim razvojem ter družbenimi izzivi, so sporočili iz urada za komuniciranje.

Znanstvenoraziskovalna in inovacijska strategija 2030 se vsebinsko prepleta z Nacionalnim programom visokega šolstva, oba sta usklajena s strategijo razvoja Slovenije 2030, komplementarno pa se povezuje tudi z drugimi področnimi strateškimi dokumenti na nacionalni ravni, je zapisano v gradivu, ki ga je za obravnavo na vladi pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Cilji upoštevajo novo nastajajoči okvir evropskega raziskovalnega prostora, ki želi povečati konkurenčnost ter predvsem blagostanje prebivalcev EU, saj se je Evropa znašla pred velikimi družbenimi, gospodarskimi, varnostnimi in okoljskimi izzivi. Za uresničitev tega je nujno treba udejaniti zeleni in digitalni prehod, ugotavljajo snovalci.

Pričakovani razvojni učinki in rezultati resolucije so, da se bo Slovenija do leta 2030 razvila v uspešno, na znanju in inovacijah temelječo družbo ter se uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa. Javna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost bodo do leta 2030 znašala 1,25 odstotka BDP, pri čemer je že v letu 2027 predviden obseg javnih vlaganj en odstotek BDP, celotna vlaganja v znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost pa bodo do leta 2030 obsegala 3,5 odstotka BDP.

Predvideni okvir sredstev za izvajanje resolucije se nanaša na državni proračun in evropska sredstva. Predlog okvirnega obsega sredstev v sprejetem proračunu za leto 2022 znaša 368,7 milijona evrov, pri čemer predstavlja delež integralnih sredstev 83,5 odstotka oz. dobrih 308 milijonov evrov), delež evropskih sredstev s slovensko udeležbo 16,3 odstotka oz. dobrih 60 milijonov in namenska sredstva 0,2 odstotka (622.500 evrov), je zapisano v gradivu.

Vlada je danes sprejela tudi letni program izobraževanja odraslih za leto 2022. Ta sledi usmeritvam resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2013-2020. Z njim se po posameznih ministrstvih določajo izobraževalni programi in dejavnosti, ki se bodo izvajale in financirale iz državnega proračuna. Za ta namen je predvidenih nekaj več kot 71,2 milijona evrov, poraba pa je odvisna od zmožnosti proračuna.

Program upošteva cilje iz resolucije, in sicer dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, povečati zaposljivost aktivnega prebivalstva, izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje ter izboljšati splošno izobraženost.

Med brezposelnimi so prednostna skupina starejši od 50 let brez poklicne ali strokovne izobrazbe ali z manj ključnih ali poklicnih zmožnosti, med zaposlenimi pa starejši od 45 let z dokončano manj kot štiriletno srednjo šolo ali slabšimi ključnimi ali poklicnimi zmožnostmi. Program vključuje tudi zaposlene, ki zaradi posebnih psihofizičnih zahtev nekega poklica ne morejo več opravljati, manj izobraženi in druge ranljive skupine, kot so osipniki in mladi, ki zgodaj opustijo šolanje, socialno ogroženi, priseljenci, Romi, starejši odrasli, migranti, invalidi in obsojenci ter druge skupine odraslih z omejenim dostopom do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, na primer kmetje in prebivalstvo iz manj razvitih regij.