Na simpoziju o pomenu v tujini delujočih slovenskih raziskovalcev

"Skupaj si želimo krepiti obstoječe in vzpostavljati nove vezi med slovenskimi znanstveniki, ki delujejo doma, in tistimi, ki delujejo v tujini," je poudarila Kustečeva.

V svojem nagovoru se je dotaknila tudi predsedovanja Slovenije Svetu EU, pri katerem kot enega glavnih uspehov prepoznava postavitev "močnih temeljev za prenovo skupnega raziskovalnega prostora v EU".

Izpostavila je pomen uravnoteženih raziskovalnih tokov, pri čemer je raziskovalce, ki delujejo v tujini, postavila v ospredje pri "združevanju vseh naporov" za sprejem ukrepov, da bi ti tokovi postali bolj uravnoteženi.

V Sloveniji bo treba vzpostaviti mehanizme za vrnitev raziskovalcev in njihovo uspešno reintegracijo v domače okolje, če želi država vzpostaviti resnično živahno raziskovalno okolje, je dodala.

Obenem si je treba prizadevati za enakost spolov, za enakost med različnimi disciplinami in konec koncev tudi za enakost med različnimi starostnimi skupinami, je še poudarila ministrica in izpostavila pripravo Ljubljanske deklaracije, s katero želi slovensko predsedstvo prispevati k izboljšanju pogojev ter enakovredni in uravnoteženi obravnavi raziskovalcev in raziskovalk v evropskem raziskovalnem prostoru.

"Sedaj je treba preiti od besed k dejanjem," je poudarila Kustečeva in ponovno pozvala raziskovalce in raziskovalke k sodelovanju v procesih ustvarjanja odprtega prostora tudi v prihodnje: "Vaš glas je tisti, ki predstavlja prvi in odločujoč korak proti temu, da bomo lahko iskali nadaljnje poti k skupnemu cilju, ki nam je vsem jasen."

Poleg ministrice je v uvodu simpozija nagovorila tudi Kristi Hodak, predsednica društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis, ki simpozij organizira v sodelovanju z direktoratom za znanost pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Tudi ona je poudarila pomen sodelovanja različnih skupin, predvsem pa pomen posluha za različne poglede in znanja. Ravno sodelovanje različnih ved je namreč pripeljalo do takšnih odkritij in dosežkov, kot so med drugim tudi cepiva za covid-19.

"Če želimo resnično postati prototip zelene in inovativne države, se moramo na družbeni ravni odpreti in prisluhniti novim, svežim idejam, mnenjem in znanju."

Kot je dodala, bodo na simpoziju danes in v torek predstavili nekaj takšnih svežih idej, saj na njem sodeluje 21 slovenskih strokovnjakov, ki so se izobraževali oziroma delujejo v tujini.

Tako danes med drugim poteka okrogla miza z naslovom Položaj žensk v slovenskem znanstvenem prostoru, do torka pa bodo sledila tudi predavanja, kot so Molekularno slikanje v medicini, Modeli človeške fiziologije ter Trajnost v umetnosti in oblikovanju.