Na spletnem pogovoru izpostavili problematiko informiranja v času pandemije

Vrdelja je izpostavil pomen zdravstvene pismenosti. Lani je pri nas potekala prva raziskava na to temo, v kateri je sodelovalo preko 3300 odraslih prebivalcev. Raziskovalci so preverjali, koliko znanja, sposobnosti in motivacije imajo prebivalci pri dostopu do informacij, njihovem razumevanju, presoji o tem, ali so verodostojne ali ne, ter pri njihovi uporabi za izboljšanje posameznikovega zdravja. Ključna ugotovitev raziskave je, da ima kar 48 odstotkov odraslih prebivalcev omejeno zdravstveno pismenost. Zadostno je zdravstveno pismena tretjina prebivalcev, le 14 odstotkov pa jih je odlično zdravstveno pismenih. Najslabše rezultate so zabeležili pri starejših od 65 let, posameznikih z nizko izobrazbo in pri posameznikih z nizkim ekonomskim položajem.

Zaradi širokega dostopa do različnih informacij, ki ga imamo na voljo danes, je ta prvi korak najbolj enostaven. "Ni potrebne veliko motivacije ali angažmaja, da pridemo do informacij. Tudi kar zadeva razumevanje, si lahko relativno enostavno pomagamo. Precej težje je informacije presojati in vrednotiti." Ko pridemo do zdravstvenih informacij, je te potrebno preveriti v različnih virih, preveriti moramo tudi, kdo je avtor ter ali so informacije pravilne ali ne, je opozoril Vrdelja. "Vse to so elementi, s katerimi presojamo posamezne informacije. Da vse to naredimo, je treba biti kar precej motiviran in angažiran," je dodal.

Izsledki zadnje raziskave o vplivu pandemije na življenje SI-PANDA, ki jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opravljajo na mesečni bazi, pa so pokazali, da ljudje glede zdravstvenih informacij najbolj zaupajo osebnemu zdravniku, bolnišnicam in znanstvenikom. Nižje je zaupanje v uradne institucije, najnižje pa v politiko. Ljudje za pridobivanje informacij sicer največ uporabljajo televizijo, pomemben vir so tudi zdravniki in pa posameznikov socialni krog. Informacije najmanj iščejo po družbenih omrežjih, kar pa velja bolj za starejše kot mlajše, je dodal.

Mlade znanstvenice in mame so Facebook skupino Science Mamas' Vaccine Forum po besedah Vrščajeve ustanovile, ker so opazile, da so ljudje, ki po družbenih omrežjih iščejo informacije o cepljenju, večkrat napadeni z mnenji, da je cepljenje slabo, odgovorov z relevantnimi informacijami pa ne dobijo. Njihova skupina zato stremi k relevantnim informacijam, ki so podkrepljene s študijami, ohranjajo pa tudi visok nivo komunikacije. "Naša skupina ni namenjena temu, da se vodi debata, kjer je komunikacija nastrojena in kjer ni znanstveno podkrepljenih odgovorov," je dejala.

Vrščajeva je prepričana, da so s kolegicami prave osebe za nagovarjanje mladih staršev, saj so tudi same mlade mame. "Nam zaupajo, ker smo šle skozi iste stvari. Tudi me se sprašujemo, ali je cepljenje v redu za našega otroka ali je varno ali ne. Imamo skrbi do svojih otrok, a ne dovolimo, da nad zdravim razumom pretehtajo čustva," je dejala.

V skupini mladi starši sicer največkrat sprašujejo o učinkih cepiv na nosečnost in dojenje. Mnogi ne zaupajo svojemu zdravniku. "To je zaskrbljujoče, a razumemo, saj stroka ni enotna. Kakšen ginekolog še vedno ne priporoča cepljenja med nosečnostjo, čeprav Združenje za perinatalno medicino cepljenje priporoča. Ljudje so preprosto obupani in ne vedo, kam se obrniti. Nekateri zaupajo samo svoji intuiciji, s takšnimi pa je zelo težko voditi dialog," je izpostavila.

Tudi Muršičeva se je strinjala, da je potrebno cepljenje in ukrepe ljudem približati preko osebnih zgodb, opozorila pa je tudi, da je treba za ponovno vzpostavitev zaupanja v institucije pravilno komunicirati, biti potrpežljiv, strpen in predvsem ne podcenjevati sogovornikov. "Šele ko ljudi poslušaš, lahko izveš, kje so sploh nerazumevanja, od kod izhajajo in zakaj jih skrbi," je poudarila.

Po mnenju Muršičeve sicer pri nas problem ni toliko nezaupanje v znanost, ampak v institucije. Izpostavila je dve evropski raziskavi o zaupanju v cepljenje, ki sta bili izvedeni še pred pojavom pandemije novega koronavirusa. Trend je nakazoval na to, da se je zaupanje v cepiva v Sloveniji tedaj izboljšalo. "Nekaj se je očitno dogajalo na terenu. V pandemiji je bila čisto druga situacija, a ni tako, da se pred epidemijo ni nič naredilo. Upam, da bomo to, kar se zdaj dogaja, vzeli za šolo za naprej," je dejala in izpostavila, da stanje vseeno ni tako katastrofalno, kot se zdi: "Polovica ljudi se je cepila, vsak drugi prebivalec je vseeno cepljen."