Strokovnjaki v DZ razglabljali o priložnostih in tveganjih umetne inteligence

"Umetna inteligenca je obsežno in uporabno orodje, ki nam v številnih pogledih lahko lajša določena opravila, s tem ko nam omogoča denimo brskanje po spletu in uporabo različnih aplikacij," je uvodoma dejal vodja delegacije za sodelovanje z OECD in poslanec LMŠ Nik Prebil.

Umetna inteligenca že opazno spreminja svet, pri tem pa se zastavljajo pomembna vprašanja zlasti glede učinkovitosti, varnosti, etike in blagostanja. Zato to področje po Prebilovi oceni predstavlja pomemben izziv, tudi za poslance, ki so aktivno vpeti v sooblikovanje različnih politik.

Slovenija sicer sodi med pionirje razvoja umetne inteligence in EU si želi tudi s pomočjo slovenskih dosežkov v tem desetletju postati vodilna na tem področju, je poudarila vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. A državljani EU bodo umetno inteligenco sprejeli le, če bodo tej tehnologiji zaupali, je opozorila.

Za okrepitev pozicije EU kot središča za zaupanja vredno umetno inteligenco je Evropska komisija aprila lani predstavila predlog o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci. Hkrati je posodobila koordinacijski načrt za umetno inteligenco, ki ima za namen pospešiti naložbe in uskladiti prednostne naloge na področju umetne inteligence v EU, je pojasnila.

Da Slovenija predstavlja eno vodilnih držav na tem področju, je prepričan tudi veleposlanik in stalni predstavnik Slovenije pri OECD Peter Ješovnik. Področje umetne inteligence pokriva direktorat za znanost, tehnologije in inovacije OECD, s katerim ima naša država vzpostavljene odlične odnose. Slovenski strokovnjaki pa aktivno sodelujejo pri projektih OECD na tem področju, je poudaril.

Ješovnik je ob tem spomnil, da je OECD leta 2019 sprejela načela o umetni inteligenci, ki predstavljajo prva tovrstna mednarodna načela na svetu in na tej podlagi organizacija zdaj pripravlja klasifikacijo sistemov umetne inteligence.

Pomen zaupanja v umetno inteligenco je izpostavil tudi utemeljitelj raziskav iz umetne inteligence, profesor računalništva na Univerzi v Ljubljani ter redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ivan Bratko. Kot je dejal v svoji predstaviti, so javno podobo umetne inteligence skozi desetletja spremljali vzponi in padci, javna podoba pa je vplivala tudi na državno financiranje razvoja te tehnologije. A krivulja zaupanja gre od leta 2005 le še navzgor.

Umetna inteligenca tako hitro napreduje, v zadnjih letih se je razrasla ne veliko število področij, med drugim gospodarstvo, znanost, zdravstvo, okolje in družbene medije. Ta tehnologija po Bratkotovem prepričanju daje tudi veliko upanja pri reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, pomagala pa je tudi že pri spopadanju s pandemijo covida-19.

Vendar to tehnologijo spremljajo nekatere pomanjkljivosti. Med drugim umetna inteligenca trenutno dobro deluje zgolj na ožjih področjih in pri dobro definiranih problemih. Pojavljajo se tudi etična vprašanja, saj gre za tehnologijo, ki se jo lahko hitro uporablja kot orodje za manipulacijo ljudi preko družbenih omrežij, postavlja se tudi vprašanje razvoja in uporabe avtonomnih orožij, je še opozoril.

Strokovni raziskovalec na področju umetne inteligence z IJS Marko Grobelnik je v pogovoru poudaril, da se je umetna tehnologija v zadnjih 10 do 15 letih potiho prikradla v naša življenja in nas danes spremlja skorajda na vsakem koraku. Realno nevarnost predstavlja zmožnost umetne inteligence po tihem spreminjanju javnega mnenja, kar se po Grobelnikovih ocenah že dogaja.

Tako kot Bratko je izpostavil "ozkost" današnje umetne inteligence, pri čemer je pojasnil, da se trenutno razvija umetna inteligenca, ki bo zmožna zajemati bistveno večja okolja, kot so celotne tovarne ali pa pametna mesta. Tehnologija bo lahko začela spreminjati trg dela, saj bo nadomeščala ročna ponavljajoča se dela. To pa bo po Grobelnikovem mnenju vodilo v neko novo socialno pogodbo.

Z razvojem umetne inteligence in tveganji, ki jih ta prinaša, pa se pojavlja tudi vedno večja potreba po regulaciji tega področja. Predsednik Ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco (CAHAI) Gregor Strojin je na tem mestu izrazil potrebo po "pametni regulaciji s celovitimi rešitvami".

Pri oblikovanju regulacije se je treba vprašati, katere so vrednote, ki jih želimo zasledovati, osredotočiti se je treba na realistične probleme, potrebuje pa se tudi transparentnost, predvsem glede tega, kako in zakaj se umetno inteligenco uporablja.

Trenutno se na mednarodnem prizorišču pojavljajo številne iniciative, ki pa napredujejo različno hitro in zasledujejo različne cilje, je še pojasnil Strojin.