Na posvetu SAZU o odprtem spletnem objavljanju znanstvenih dosežkov
Ljubljana, 2. marca - Svet za razvoj pri SAZU je danes organiziral spletni posvet na temo priložnosti in pasti odprtega spletnega objavljanja znanstvenih dosežkov. Pogovor je potekal v luči vzpostavljanja enovite platforme Open Science Slovenia, katere cilj je omogočati odprt in javen dostop do znanstvenih del in publikacij.
Udeleženci posveta so se večinoma strinjali z izhodiščno tezo, da ima odprta znanost pomembno, če že ne ključno vlogo pri krepitvi učinka, kakovosti, učinkovitosti, preglednosti in integritete raziskav in inovacij. Prav tako lahko predstavlja ključno vez med znanstvenimi krogi in občo družbo.
Podpredsednik sveta za razvoj pri SAZU Slavko Splichal je v uvodnem nagovoru dejal, da naj bi politika odprte znanosti raziskovalce usmerjala od objavljanja končnih rezultatov raziskav v strokovnih revijah k izmenjavi in uporabi vsega razpoložljivega znanja v zgodnejših fazah, torej že v raziskovalnem procesu. "Odprta znanost naj bi bralcem omogočala prost, brezplačen dostop do uradno objavljene znanstvene literature," je dejal.
Kot je pojasnil, Evropska komisija, ki propagira odprto znanost, poskuša preprečiti možne negativne posledice tako, da podaja nujnost zaščite intelektualne lastnine, preden je novo znanje javno dostopno. Poleg tega naj bi odprta znanost odpravljala meje, ki jih postavljajo znanstvene discipline in hierarhije, pa tudi meje med znanostjo in družbo. Odprta znanosti bi tako lahko okrepila družbeno zaupanje v znanost, verjame Splichal.
Zgodovinski kontekst, potreben za razumevanje prizadevanj za odprto znanost je podal rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič ter izpostavil problematiko zasebnih založnikov, ki so vzpostavili prakso zaklepanja znanstvenih objav za plačljivimi "zidovi" in zaračunavanja visokih vsot za dostop do znanstvenih publikacij. "Večina ljudi je zelo presenečenih, ko pojasnim, da so znanstvene založbe najbolj dobičkonosna gospodarska dejavnost na svetu. Med vsemi gospodarskimi panogami imajo najvišje relativno razmerje med prihodki in odhodki, donosnost te panoge se giblje na okoli 35 odstotkih."
Ker je takšna ureditev postajala vedno večji problem za znanost in njeno dostopnost, še toliko bolj v manj bogatih državah, je pred leti nastala pobuda za nov način objavljana: odprti dostop (open access) prek svetovnega spleta. Jedro odprte znanost po Majdičevih navedbah tako tvori trojica: odprte objave, odprti podatki ter odprti viri.
Prorektorica za kakovost, kadre in pravne zadeve Univerze v Mariboru Janja Hojnik je v nadaljevanju razširila polje debate: "Če so cilji odprte znanosti v tem, da so rezultati in procesi znanstvenega dela čim bolj dostopni deležnikom in javnosti, mora to spremljati tudi premik v znanstveni kulturi na področju vrednotenja odprte izmenjave programske opreme, podatkov, protokolov in izsledkov." Toda to po njenih besedah zahteva tudi spremembe v načinu ocenjevanja in nagrajevanja raziskovalcev in njihovih rezultatov.
Hojnikova je zato prepričana, da se morajo slovenske raziskovalne organizacije in financerji raziskav aktivno vključiti v proces reforme vrednotenja znanosti, ki potekajo v Evropi, z namenom zagotoviti spodbude in nagrade za raziskovalno sodelovanje, zgodnjo izmenjavo podatkov in drugih znanstvenih rezultatov.
V nadaljevanju posveta so svoja stališča predstavili tudi direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani Miro Pušnik, ki je prikazal elemente odprte znanosti v programu Obzorje Evropa, o financah, avtorskopravnih vidikih in repozitorijih pa je svoje razumevanje podala pomočnica glavnega tajnika Univerze v Ljubljani Mojca Kotar.
Udeleženci so se tudi strinjali, da sta biblioraznolikost in večjezičnost ter priznavanje vseh znanstvenih produkcij pomembna elementa politike evropskega raziskovalnega prostora o odprti znanosti. Generalni direktor direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh je v tem kontekstu tudi povzel smeri strateškega razvoja odprte znanosti v Sloveniji.
O pozitivnih praksah dosedanjih prizadevanj in aplikacij odprte znanosti je svoje videnje podal Simon Ošo iz Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, redni del posveta pa je s svojim prispevkom o odprti znanosti v evropskem skupnem raziskovalnem prostoru zaključil raziskovalec Inštituta Jožef Stefan Jan Jona Javoršek.
Posvet si lahko v celoti ogledate na povezavi: www.youtube.com/watch?v=54lA9d2SAwA