Domena .si bo v petek praznovala 30 let
Ljubljana, 29. marca - Spletna domena .si je bila s 1. aprilom 1992 uradno vpisana v korenski strežnik pri organizaciji IANA (Internet Assigned Numbers Authority). Ta datum se tako šteje za rojstni dan domene, s katero je Slovenija pridobila svoj lasten internetni naslov. Po zadnjih podatkih je bilo registriranih 147.935 .si domen.
V Sloveniji funkcijo nacionalnega registra za spletno domeno .si opravlja Register.si, ki deluje v okviru javnega zavoda Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes).
Pri Registru so pridobitev internetnega naslova .si označili za "majhen korak za človeka, a velik za Slovenijo", pri čemer so parafrazirali znameniti stavek prvega moža na Luni Neila Armstronga. Ob tem so se odločili, da bodo v letošnjem letu podrobneje predstavili najpomembnejše dogodke v teh treh desetletjih, delo, sodelavce in partnerje Registra ter številne zanimivosti, povezane z nacionalno domeno Slovenije.
Pred pridobitvijo lastne domene se je v Sloveniji uporabljalo nacionalno domeno Jugoslavije .yu. Ta domena je od leta 1989 pripadala nekdanji skupni državi, po razpadu Jugoslavije pa je prešla v roke takrat novonastale Slovenije, je zapisano na spletni strani Registra.
Razlog za tak prenos je dejstvo, da se je z jugoslovanskim registrom za domeno .yu (Yunac) upravljalo na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Leta 1994 se je domeno vrnilo Jugoslaviji, kjer je z njo upravljala univerza v Beogradu.
Organizacija Icann je domeno .yu s seznama dovoljenih nacionalnih vrhnjih domen umaknila leta 2006, upravljalcem spletnih strani pa je ponudila predhodno obdobje, v katerem so lahko domene .yu prenesli na domene novonastalih držav. Spletne strani pod domeno .yu, niso bile več dostopne od 30. septembra 2009 naprej.
Prvotna želja je bila sicer pridobiti domeno .sl, a je bila ta zasedena, pred tem jo je namreč že registrirala Sierra Leone, je v video pogovoru, objavljenim na spletni strani Registra, dejal direktor Arnesa Marko Bonač. Dvoznakovne oznake podeljuje mednarodna organizacija za standardizacijo ISO, ki ima sedež v švicarski Ženevi.
Pri tem se pojavlja vprašanje, katera je bila prva registrirana domena .si. Kot je pojasnil Bonač, pravzaprav ni bilo ene same, ampak jih je bilo več naenkrat, ker je bilo nekaj domen že registriranih pod .yu.
"Mislim, da jih je bilo deset, kot recimo ijs.yu, uni-lj.yu in takrat konec leta 1992 smo teh prvih 10 domen, ki so bile registrirane pod vrhnjo domeno za Jugoslavijo, prenesli pod vrhnjo domeno za Slovenijo .si," je dejal. Poleg ijs.si in uni-ljl.si so bile v tem paketu tudi domene uni-mb.si, ki.si, arnes.si, aster.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si in hermes.si.
Arnes je bil ustanovljen 7. maja 1992, med njegovimi dejavnostmi pa je navedeno tudi "upravljanje slovenskega naslovnega prostora (koda SI) v računalniških mrežah". Tako je Arnes postal register za .si domeno, kar pomeni, da upravlja podatkovno bazo vseh domen in oseb, ki so te domene registrirali.
"Prav tako tudi vzdržuje sistem za registracijo domen in DNS strežnik za .si, ki vsebuje seznam domen in njihovih imenskih strežnikov, ta seznam pa se nato distribuira po ostalih strežnikih po svetu," so pojasnili pri Registru.
Ob 30. obletnici domene .si bodo v sredo pri predsedniku republike Borutu Pahorju v predsedniški palači pripravili poseben sprejem. Dosežek bodo namreč obeležili v okviru prizadevanj predsednika republike za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so Sloveniji pomagali na poti neodvisnosti in samostojnosti, so sporočili iz Pahorjevega urada.