Na NIB razvili metode za zaznavanje nevarnih gliv, ki ogrožajo nasade agrumov
Ljubljana, 9. aprila - Raziskovalci oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so uspešno zaključili vodenje projekta SMART-Surveillance, v okviru katerega so preverjali, ali bi lahko vzorčevalnike zraka in deževnice uporabili za napovedovanje prisotnosti spor gliv, preden te okužijo rastline in povzročijo razvoj bolezenskih znamenj.
Kot so sporočili z NIB, so raziskovalci vzorčili zrak in deževnico ter s klasičnimi in molekularnimi tehnikami preverjali prisotnost karantenske glive Phyllosticta citricarpa, ki povzroča bolezen črne pegavosti agrumov. Spore te glive, ki se je leta 2019 že razširila v severni Afriki, se lahko prenašajo več 100 metrov daleč, zato je hitro zaznavanje prisotnosti tega patogena ključnega pomena za omejevanje širjenja po nasadih.
V okviru projekta, ki ga je sofinancirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), so razvili in optimizirali tarčne in ne-tarčne molekularne metode, s katerimi v vzorcih zraka in deževnice lahko zaznajo DNK teh gliv. Razvili so tudi postopek visokozmogljivega sekvenciranja glivne DNK, ki omogoča potrditev P. citricarpa in hkrati omogoča odkrivanje ter identifikacijo drugih gliv v teh vzorcih.
Prisotnost glive so preverili v prek 600 vzorcih zraka in deževnice z Malte ter iz Grčije in Italije, zbranih med letoma 2019 in 2021. Tarčne glive P. citricarpa ali njenih bližnjih sorodnic niso zaznali, kar je po navedbah NIB dobra novica, saj je že močno razširjena v Tuniziji in bi lahko ogrozila nasade na jugu EU.
Kot so še dodali na inštitutu, izbruhi bolezni rastlin predstavljajo veliko nevarnost za trajne nasade, saj lahko povzročijo ogromno škodo. Poseben izziv je ugotavljanje povzročiteljev bolezni, ki še niso prisotni v EU, a obstaja tveganje, da bi se lahko z globalno trgovino z rastlinskim materialom in pa preko razširjanja z vetrom ali žuželkami razširili k nam.