Papič napoveduje dvig financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti na 1,5 odstotka BDP

Dekan fakultete za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici Iztok Arčon meni, da bi morali biti visokošolski učitelji poleg tega, da so pedagogi, tudi aktivni raziskovalci, saj to dvigne kakovost prenašanja znanja. Slovensko znanstveno infrastrukturo bi odprl za tuje raziskovalce po vzoru velikih raziskovalnih centrov v tujini, ki omogočajo brezplačen dostop do raziskovalne opreme na osnovi znanstvene odličnosti projektov in se ne ozirajo na nacionalno pripadnost.

Raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Darja Fišer je opozorila, da habilitacijski sistem kaznuje raziskovalce, saj daje prednost nabiranju točk. To nagrajuje iznajdljivost in ne kvalitete raziskovalcev, povrh pa kaznuje raziskovalce, ki delajo v mladih raziskovalnih področjih ali v tujini z drugačnim habilitacijskim sistemom.

Kritizirala je tudi način ocenjenjevanja projektov, saj v naboru recenzentov ni vrhunskih mednarodnih strokovnjakov. Evalvacije so tudi postopkovno slabo izpeljane, saj nekateri recenzenti dajejo polne ocene, drugi pa na decimalke natančne. Razlike med prvo- in drugouvrščenim se pogosto merijo že na dve decimalki natančno, je dejala.

Profesor fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na mariborski univerzi Zdravko Kravanja je pritrdil, da bi morale biti habilitacije strožje, s poudarkom na kvaliteti raziskav in kako so te, vsaj pri uporabnih in tehniških študijah, prenosljive v gospodarstvo in patente. Ob tem opozarja, da morajo profesorji svoj čas namenjati za administrativnemu delu, zato predlaga, da bi dobili administrativne tajnice.

Profesor na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL) Matevž Dular je opozoril, da znanost v Sloveniji poganja zastarel sistem mladih raziskovalcev. Postopek njihovega zaposlovanja je zelo tog, če se v proceduri kaj zatakne, pa lahko hitro pride do nepopravljivih zapletov.

Izpostavil je, da so mladi raziskovalci povrh vsega zelo slabo plačani, kar je tudi splošen problem znanstvenoraziskovalnega dela. Dular zato pozdravlja rešitve v zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki omogoča nagrajevanje tistih, ki želijo in pokažejo več. Vendar ga skrbi kako bo zakon prenesen v prakso, saj so univerze po svoji naravi precej restriktivne, inštituti pa napredni, kar bi lahko vodilo do seljenja raziskovalnega dela na inštitute.

Rektor UL Gregor Majdič se je strinjal, da je sistem habilitacij zastavljen napačno. "Danes se razume, kot da je status rednega profesorja pravica in ne nagrada," je naslovil pomisleke Dularja glede tega, da lahko nekdo s primernim številom točk od univerze iztoži zaposlitev na to pozicijo. Na ljubljanski univerzi zato že ustanavljajo delovno skupino, ki bo preučila, kako vsebinsko prenoviti habilitacijska pravila.

Predsednik koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregor Anderluh se je med ostalim navezal na vprašanja plač. "Raziskovalci imajo izjemno nekonkurenčne plače, to pa je eden pomembnih kriterijev, zakaj se kdo odloči priti k nam delat," je dejal. Problem vidi v tem, da je dejavnost del enotnega plačnega sistema. Poleg tega jim zaradi slabih plač iz inštitutov odhajajo administrativni delavci, česar pa tudi omenjen zakon ne rešuje.

Nekdanji rektor UL, zdaj kandidat za visokošolskega ministra, Igor Papič je povzel, da se izpostavljeni problemi delijo na dva sklopa. V prvega uvršča probleme habilitacij, kar morajo znotraj svoje avtonomije rešiti inštituti in univerze. Drugi sklop pa je povezan s financiranjem, za kar je odgovorna država.

Zagotovil je, da se bo financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v naslednjih štirih letih dvignilo na 1,5 odstotka BDP. To je občutno več kot pred petimi leti, ko za isto časovno obdobje ni bilo zagotovil niti o enem odstotku, je dejal.

Zdaj so univerze in inštituti pred nalogo, da znotraj svoje avtonomije odgovorijo na vprašanje, kako bodo ta denar porabile za plače in ali bodo našle ambicijo prijaviti se na projekte, vredne 50 milijonov evrov.

Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar se je odzvala, da si takšne projekte vsekakor drznejo izvajati, vendar tega ne bo zmogla nobena institucija sama, zato bo potrebno povezovanje.

Da se raziskovalci teže takšnih projektov ne bojijo, meni tudi direktor Inštituta Jožef Štefan (IJS) Boštjan Zalar. Opozarja sicer, da bo povezovanje med institucijami treba urediti tudi v praksi in ne le na papirju. Poleg tega je je v preteklih letih financiranje padlo do meje 0,5 odstotka BDP, kar je spodbujalo tekmovanje med institucijami in drobljenje raziskovalne dejavnosti. Če bodo financirani večji projekti, bodo na IJS ugotovili, da jih ne zmorejo izvesti sami, zato bo do povezovanja prišlo po naravni poti.