Na tednu Kemijskega inštituta o pomenu novega znanstvenoraziskovalnega zakona
Ljubljana, 6. junija - Razprava na okrogli mizi v organizaciji Kemijskega inštituta je poudarila velik pomen novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki naj bi zagotovil razvojni preboj Slovenije in s tem tudi višjo kakovost življenja ter dvig konkurenčnosti gospodarstva. Izpostavili so potrebo po čim prejšnjem sprejetju podzakonskih aktov.
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor IJS Boštjan Zalar in predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič in direktor IJS Boštjan Zalar.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič, direktor IJS Boštjan Zalar in predsednik uprave Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Draško Veselinovič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktorica Inštituta za naordnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Maria Leptin, ki se je okrogle mize udeležila preko videokonference, in direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Moderatorka Martina Kolenc Novak, direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS Mitja Lainščak, direktorica Inštituta za naordnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič in direktor IJS Boštjan Zalar.
Foto: Anže Malovrh/STA
Ljubljana, Kemijski inštitut.
Okrogla miza z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti?
Direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.
Foto: Anže Malovrh/STA
V središču razprave je bil napredek glede uvajanja novega znanstvenoraziskovalnega zakona, ki je začel veljati v začetku leta. Eden od izzivov je cilj, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno. To je potrdil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, ki je napovedal dvig financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma visokošolskega dela na 1,5 odstotka BDP do leta 2026.
Ob tem je izpostavil potrebo po čim prejšnjem sprejetju podzakonskih aktov, predvsem pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Kot je povedal, je ministrstvo pozvalo, da akademska skupnost čim prej doseže soglasje glede tega pravilnika. Papič ne ve, zakaj se s tem zamuja, s čimer je ogroženo normalno financiranje inštitutov. Skrajni rok za sprejetje pravilnika je po njegovih navedbah konec junija.
Na zamude pri sprejemanju pravilnika je opozoril tudi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič. Ker pravilnika še ni, ni tudi razreza sredstev med raziskovalnimi organizacijami, zato na univerzi po njegovih besedah ne vedo, kako bodo letos delovali. Razpis za mlade raziskovalce bi moral biti namreč že 30. maja. "To je urgenten problem, oktobra ne bomo mogli vpisati nobenega mladega raziskovalca," je poudaril.
Direktor Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) Mitja Lainščak je priznal, da so zamude pri sprejemanju pravilnika o stabilnem financiranju. Prepričan je, da je treba doseči soglasje med raziskovalnimi inštituti, sam verjame, da bodo to v najkrajšem času razrešili in pravilnik sprejeli. "Do 1. julija bi morda bilo možno. Agencija bo svoje postopke peljala hitro, če bo imela usklajen dokument v skladu z zakonom," je še pojasnil.
Da je pomembno financiranje, je zatrdila tudi direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanovič, ki je hkrati opozorila, da odličnost v znanosti pomeni tudi poglobljeno empirično raziskovanje, za kar so potrebni ustrezni kadri, ki jih zdaj primanjkuje.
Direktor Kemijskega inštituta in predsednik koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregor Anderluh je spomnil, da se je zakon pripravljal pet let in da je bil sprejet z najširšim konsenzom strokovne in širše javnosti. Tudi pri podzakonskih aktih je potrebno pogovarjanje in usklajevanje za njihovo čim prejšnje sprejetje, je dejal in med drugim izpostavil tudi vprašanje plač.
Na nekonkurenčnost plač, zlasti mladih raziskovalcev v znanosti, je opozoril tudi direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Boštjan Zalar. Prav tako je izpostavil nepotrebno administrativno delo in nujo po vlaganju v kadre in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka od novega zakona in spremenjenih razmer na znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem področju pričakuje, da bo ARRS upoštevala kriterij gospodarskega vpliva, kot komplementarni kriterij ob prijavah za temeljne raziskave, povezane s pametno specializacijo.
Mlada raziskovalka Tina Lebar s Harvard Medical School je povedala, da je v tujini več možnosti financiranja znanstvenoraziskovalnega dela in da med znanstveniki vlada sproščeno vzdušje, česar pri nas ni.
Današnja okrogla miza je namreč potekala v okviru 7. Tedna Kemijskega inštituta. Razpravo je z uvodnimi besedami sicer odprla predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Maria Leptin, ki je, prvič po nastopu mandata konec lanskega leta, nagovorila predstavnike slovenskega akademskega prostora.