Za preživetje ogroženih populacij risov potrebna človekova pomoč

V Sloveniji populacija risov še vedno majhna, rešitev je v njihovem doseljevanju

Pobuda za mednarodni dan se je oblikovala v okviru projekta LIFE Lynx, ki so ga potrdili v letu 2017 in bo trajal do leta 2024. Eden od njegovih glavnih ciljev je, da bi z doseljevanjem risov iz drugih populacij preprečili ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodno alpske populacije risov in jo dolgoročno ohranili. Trenutno je ta populacija še vedno majhna, izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni.

Po zadnjih podatkih iz januarja populacija risov v Sloveniji šteje 29 odraslih osebkov, pri čemer se jih 24 giblje na dinarskem območju, pet pa na območju Alp. Trije od 29 slovenskih risov so t. i. čezmejni osebki, saj so jih opazili tudi na Hrvaškem. V Sloveniji in na Hrvaškem pa so zabeležili skupaj 100 risov, je za STA pojasnil vodja projekta LIFE Lynx Rok Černe. Po njegovih besedah je po habitatnih pogojih zgolj v Sloveniji prostora za 100 risov.

Snežniški gozdovi so nazadnje postali bogatejši za novega risa sredi maja. Iz prilagoditvene obore so namreč na prostost izpustili risa Bliska, ki je v Slovenijo pripotoval iz Romunije. Preveliko sorodnost med risi, ki ogroža populacijo, je treba znižati prav z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene populacije. V ta namen so na projektnih območjih v Sloveniji in na Hrvaškem doslej izpustili 14 risov, deset v Sloveniji in štiri na Hrvaškem.

Rise so odlavljali v Romuniji in na Slovaškem. Po obdobju karantene in uspešno opravljenih zdravstvenih testih so jih najprej pripeljali v prilagoditvene obore. Z oborami skušajo zmanjšati možnost, da bi ris odtaval daleč stran od mesta izpusta in ostal brez stika z risi iz Dinaridov in jugovzhodnih Alp. Ris je vključen v populacijo šele, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice, ali ko z genetskimi analizami potrdijo, da je imel potomce.

Glavni razlog za upad števila risov v prevelikem sorodstvu

Prvič je bil ris znova naseljen v Sloveniji že leta 1973, ko so lovci v gozdovih južne Slovenije izpustili tri samce in tri samice. Vse tri samice so v prvem letu imele mladiče in kmalu se je populacija povečala. V naslednjih dveh desetletjih je bilo videti, da populacija risov uspešno raste, zato so jo upravljali tudi z odstrelom. Pozneje pa je stroka opazila upad njihove številčnosti.

Genetika je razkrila, da je bil glavni razlog za velik upad populacije parjenje v sorodstvu. Zaradi pomanjkanja novih osebkov iz drugih sosednjih populacij so se med seboj parili le vedno bolj sorodni osebki. Novo upanje je nato prinesel projekt LIFE Lynx, v katerem poleg Slovenije, Hrvaške ter Romunije in Slovaške dejavno sodeluje tudi Italija.

Sicer je ris plenilec, ki lovi iz zasede. Njegov plen so predvsem srne, gamsi, mufloni in jeleni. K ostankom uplenjene živali se vrača več dni. Dnevno potrebuje dva kilograma mesa. Samci so večji in močnejši od samic, tehtajo pa do 30 kilogramov. Razen v času parjenja je ris samotar. Samica po dveh mesecih v skalni votlini ali rovu skoti dva do tri mladiče, ki jih ob nevarnosti podobno kot domača mačka prenese drugam.

Mladiči so po desetih mesecih sposobni samostojnega življenja, spolno dozorijo pri dveh letih, življenjska doba pa je 16 do 18 let. Evrazijski ris je največja mačka v Evropi in največja izmed štirih vrst risov. Poseljuje območje od Zahodne Evrope do Srednje Azije, najdemo pa ga lahko v vseh podnebnih pasovih. Zaradi krčenja njihovega habitata se je ohranilo le nekaj manjših populacij z izjemo baltskih in skandinavskih držav.

V ljubljanskem ZOO predstavitev projekta LIFE Lynx

V Sloveniji se osrednje območje risa prekriva z območjema volka in medveda, vendar je po velikosti manjše. V prihodnje so glavne nevarnosti za izumrtje risa parjenje v sorodstvu, razdrobljenost življenjskega prostora, kar ovira migracije, zmanjšanje primernih habitatov, smrtnost zaradi trkov z vozili, nizka družbena sprejemljivost in krivolov.

Ob mednarodnem dnevu risov bodo v pivškem centru o velikih zvereh danes pripravili druženje s pisateljem in komikom Boštjanom Gorencem Pižamo, otvoritev slikarske razstave akademske slikarke Klarise Sipoš in pa vrsto delavnic, ki bodo potekale pred Krpanovim domom. Ves dan bo tudi na ogled razstavišče v centru, v kinodvorani bodo predvajali filme o risu, medvedu in volku.

V ZOO Ljubljana pa bodo skupaj s projektno skupino LIFE Lynx pripravili dogodivščine pri risih. "Izobraževanje obiskovalcev o naravovarstvu ter projektih ohranjanja živali, ki potekajo v naravnem okolju, je ena naših zelo pomembnih nalog, zato bomo na dogodivščinah o risih ozaveščali o vlogi risov v Sloveniji in širili zavest o njihovem ohranjanju v naših gozdovih," so sporočili.

Poleg tega bodo v živalskem vrtu tudi predstavili projekt LIFE Lynx. Obiskovalci se bodo lahko srečali s člani projektne skupine, si ogledali telemetrično opremo in spoznali metode, s katerimi proučujejo rise v naravnem okolju.