Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Osnovni načrt

Pri založbi UMco je izšla knjiga Roberta Plomina z naslovom Osnovni načrt, ki je rezultat večdesetletnega strokovnega dela. V njej želi avtor pokazati, kako je DNK najpomembnejši dejavnik pri tem, kakšni smo in kako se odzivamo na zunanje okolje. Zemljevid osnovnega načrta za našo individualnost po ugotovitvah Roberta Plomina, enega vodilnih in najbolj citiranih svetovnih genetikov in psihologov, leži v enem odstotku DNK, ki se razlikuje med posameznimi ljudmi. Naše intelektualne sposobnosti, značajske posebnosti, naša dovzetnost za različne duševne bolezni in druge značilnosti so tisti vidiki naše osebnosti, ki jih v veliki meri oblikuje naša podedovana DNK, so zapisali pri založbi. Kot so še navedli na spletni strani, knjiga Osnovni načrt odgovarja tudi na nekatera izzivalna vprašanja. Ali najnovejše genetske študije razkrivajo večji vpliv okolja ali genetike na psihološke lastnosti človeka? Ali so tisto, kar imenujemo osebnostne motnje, samo kvantitativne skrajnosti istih genetskih učinkov? Ali so otroci iz istih družin tako različni zaradi genetskih ali okoljskih dejavnikov? Ali selektivne šole res izboljšujejo otrokovo uspešnost ali si jo zagotovijo že s tem, da izberejo učence z najboljšimi možnostmi za uspeh?

Zadnji dve. Najin in Fatu: reševanje vrste na robu izumrtja

Knjiga Zadnji dve avtorjev Boštjana Videmška in Maje Prijatelj Videmšek, ki jo je izdala založba UMco, prinaša zgodbo o zadnjih dveh predstavnicah severnih belih nosorogov, Najin in njeni hčerki Fatu. Nosoroginji sta pričevalki sodobnega izumiranja živalskih vrst, ki je posledica človeškega pohlepa, norosti in uničevanja vsega. Znašli sta se sredi antropocentričnega viharja. Novinarja in zakonca Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek sta se skupaj s fotografom Matjažem Krivicem odpravila po poti reševanja živalske vrste, ki ji pripadata Najin in Fatu. Nosoroginji simbolizirata sodobno izumiranje mnogih vrst, ki je posledica vojn, divjega lova, globalnega trga z divjimi živalmi, podnebnih sprememb ter ustroja svetovne ekonomije in geopolitike. Kot so v opisu zapisali pri založbi UMco je knjiga hvalnica naravovarstvu, nepopustljivosti, sobivanju ljudi in divjih živali v času, vse bolj zaznamovanem s podnebnimi spremembami.

Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva

Na policah založbe Krtina je med novostmi znanstvena monografija Ludwika Flecka z naslovom Nastanek in razvoj znanstvenega dejstva. Kot so zapisali pri založbi, je njena poglavitna teza, da na nastanek in razvoj znanstvenega dejstva bistveno vplivajo družbeno-historične okoliščine, v katerih je bilo to dejstvo odkrito. Avtor na različnih primerih iz znanstvene zgodovine - zlasti na primeru odkritja sifilisa - dokazuje, da znanstvene raziskave in teorije ne nastajajo v idejnem vakuumu, temveč so vpete v dolgi niz predhodnih idej, pojmov in hipotez, od katerih so številni nastali izven znanstvene domene in so prepreženi z mitološkimi, religioznimi in podobnimi vsebinami. Znanstveniki tako niso izolirani racionalni agensi, temveč so del širših miselnih kolektivov, ki so skozi čas razvili vrsto implicitnih kriterijev, na podlagi katerih pojave, ki jih proučujejo, označujejo za (ne)smiselne in (ne)resnične. Ti kriteriji pa niso izključno znanstveno-teoretskega značaja, ampak so pogojeni s prostorom, časom in kulturo, v katerih so nastali. Fleck na ta način odpira zanimiva vprašanja o naravi resnice in znanstvene vednosti, o odnosu med družbo in znanostjo.

Logika oblasti. Pojmovna zgodovina kot politična filozofija

V delu Logika oblasti. Pojmovna zgodovina kot politična filozofija, ki je izšlo pri založbi Krtina, je zbranih sedem razprav, ki se deloma ukvarjajo s pojmovno-zgodovinsko analizo posameznih političnih pojmov (civilna družba, demokracija, ustava, predstavljanje ipd.), predvsem pa tvorijo nekakšen metodološki in programski manifest padovanske šole za preučevanje političnih pojmov. "Za to šolo je značilna teza, da so moderni politični pojmi usedlina zgodovinskega razvoja, zlasti po francoski revoluciji; zato je njihova določitev, s tem pa tudi razrešitev zagat in problemov, ki izhajajo iz njih v sodobni politični praksi, možna le na podlagi ustrezne pojmovno-zgodovinske analize. Takšno stališče omogoča samosvojo obravnavo političnih pojmov, ki vključuje zavest o neizogibnih političnih implikacijah teoretske dejavnosti", še piše na spletni strani založbe.

Meje. Antropološki uvidi

Založba ZRC je izdala knjigo Meje, ki predstavlja temeljni uvod v antropologijo mej in sodobni primer slovenskega obmejnega območja. Delo več avtorjev v prvih poglavjih obravnava glavne raziskovalne smeri, ki so vplivale na antropološke raziskave ob mejah, raziskave mej na izbranih mejnih območjih in sodobna vprašanja, ki oblikujejo antropološke raziskave v okviru interdisciplinarnega polja raziskav mej. Drugi del knjige obravnava različne, z mejami povezane vidike ob slovensko-madžarski meji na Goričkem. Etnografska poglavja posredujejo razumevanje, kako so se meje in mejni režimi spreminjali v zadnjih desetletjih, kako so te spremembe vplivale na obmejno območje in kako akterji ob meji z množico mejnih praks doživljajo in odgovarjajo na te spremembe, so v uvodu navedli pri založbi.

Podrobnejši pregled novih znanstvenih publikacij je na voljo na povezavi http://znanost.sta.si/knjige/