Na posvetu o kakovosti zraka po covidni krizi

Udeleženci današnjega posveta, ki ga je v živo in prek spleta pripravila Cipra Slovenija v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko Slovenije skupaj z oddelkom za geografijo ljubljanske filozofske fakultete, so izpostavili tudi problematiko prometa v povezavi z razvojem turizma oz. odsotnost povezav s turističnimi območji. Poudarili so tudi, da trajnostna mobilnost ne more biti ločeno področje v prometni politiki, pač pa mora biti del vseh prometnih načrtovanj.

Podatki kažejo, da se je kakovost zraka v času covidne krize večinoma izboljšala, a, kot kaže, le začasno. Obenem se izrisujejo novi zaskrbljujoči trendi, kot je vojna v Ukrajini in z njo povezana energetska draginja.

Skrajni čas je, da opozorimo na stanja, ki se nam bodo gotovo zgodila v bližnji prihodnosti, in se vprašamo, ali smo kot družba pripravljeni na soočenje z njimi ter ali se lahko iz preteklih ravnanj kaj naučimo, je v uvodnem delu posveta poudaril Matej Ogrin z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete ter predsednik društva za varstvo Alp Cipra Slovenija.

"Vidimo, da v zadnjih nekaj mesecih, od okrevanja po covidni krizi, z vojno in energetsko draginjo vse manj govorimo o okoljskih zavezah in iščemo stranpoti ter izgovore, drugi cilji so bolj pomembni," je dejal. Nenazadnje Slovenija tudi sredstva podnebnega in eko sklada namenja za "povsem konvencionalne rešitve celjenja ekonomskih ran", je menil Ogrin.

Govorci na konferenci so predstavili podatke, ki nakazujejo boljšo kakovost zraka v času strogih covidnih zaprtij. Spomladi 2020, ob prvem valu covida-19 in omejevalnih ukrepov v Sloveniji, je bilo dušikovih oksidov okoli polovico manj kot leta 2019 in od povprečja v obdobju od 2012 do 2019, je pojasnila Rahela Žabkar z Agencije RS za okolje (Arso). Trdih delcev PM10 je bilo 13 odstotkov manj glede na leto 2019 in 20 odstotkov manj glede na 2012-2019. Pri ozonu bistvenih razlik ni bilo opaziti.

V drugem obdobju covida-19, od 1. novembra do konca leta 2020, je bilo dušikovih oksidov šest odstotkov manj kot leto prej in 20 odstotkov manj kot v povprečju od 2012 do 2019. Delcev PM10 pa je bilo glede na leto 2019 za 23 odstotkov več, so pa za približno petino upadli glede na daljše obdobje. Razlog so meteorološki pogoji, je pojasnila Žabkarjeva.

V Sloveniji sicer, kot je spomnila, največji delež delcev PM10 prispevajo gospodinjstva z ogrevanjem na lesno biomaso - njihov delež je bil leta 2020 53-odstoten. So se pa za devet odstotkov na letni ravni leta 2020 povečali tudi izpusti trdih delcev zaradi gradbene aktivnosti na cestah, torej zaradi gradnje in obnove cest, je dodala.

Po navedbah Ogrina promet na slovenskih avtocestah leta 2020 ni padel katastrofalno - večinoma je bil povprečni letni dnevni promet na okoli 70 do 90 odstotkov tistega iz leta 2019. Vrnil se je na ravni, ki jih je Slovenija dosegala v obdobju od 2005 do 2010.

Pozval je k ukrepom za boljše obvladovanje konstantne rasti prometa, zlasti v smislu dnevnih migracij v šolo, na delo in podobno. Pri tem je treba okrepiti javni potniški promet. Hitri zmagovalec pri tem je cestni promet, pri katerem je mogoče spremembe uvesti že v nekaj mesecih, na daljši rok pa zlasti železniški promet, je dodal. V Cipri Slovenija pogrešajo sistemski pristop obravnavanja praks mobilnosti v času covida-19 z namenom zmanjšanja nepotrebnih poti oz. optimizacije dnevne mobilnosti.

Družbeni stroški onesnaženosti zraka povprečnega Evropejca stanejo 1276 evrov na leto, prebivalca Ljubljane 1502 evra in Maribora 965 evrov na leto, pa je izpostavil Tomaž Gorenc z Inštituta za okolje in zdravje. Raziskave denimo povezujejo izpostavljenost dušikovemu dioksidu z višjo umrljivostjo, sprejemi v bolnišnice in akutnimi primeri respiratornih obolenj, izpostavljenost PM10 pa z Alzheimerjevo boleznijo. V luči covida-19 se je denimo izkazalo, da izpostavljenost onesnaženemu zraku povečuje možnost okužbe in tudi umrljivost, povezano s covidom-19, je spomnil.