Slovenske raziskovalke pomagale v boju proti trsni rumenici v Južni Afriki

Kot so danes sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo, se vinogradniki po vsem svetu soočajo z manjšimi pridelki ali celo izgubo trt zaradi bolezni, imenovanih trsna rumenica. Bolezni, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, povzročajo različne fitoplazme, ki jih med rastlinami prenašajo škržatki in bolščice iz reda Hemiptera.

"Trenutno proti tem boleznim nimamo prave obrambe. Z insekticidi poskušamo zmanjšati število prenašalcev, da okužijo čim manj novih rastlin. Ko pa so enkrat rastline okužene, jih v večini primerov lahko le še izrujemo in uničimo," pravijo.

Ker pa je uporaba insekticidov netrajnostni ukrep in ker je ruvanje trt za pridelovalce najslabši možni ukrep, morajo biti prepričani, da so rastline res okužene z nevarnimi fitoplazmami in so zato ti ukrepi resnično upravičeni, je glavno težavo opisala Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo.

"Tu pa nastane težava, saj lahko trto okužuje hkrati več različnih patogenov, ki niso enako nevarni, a povzročajo podobna bolezenska znamenja. Prav tako potrebujemo specifične teste za najbolj nevarne patogene, da lahko ugotovimo, katere žuželke jih prenašajo, in insekticide proti njim uporabljamo bolj ciljano, v čim manjših količinah," je povedala Tanja Dreo, ki je bila ena od raziskovalk Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je sodelovala v pravkar zaključenem evropskem projektu Tropicsafe.

V okviru projekta, pri katerem so se ukvarjali z ekonomsko pomembnimi bakterijskimi boleznimi palm, agrumov in trte v tropskih in subtropskih regijah, njihovimi prenašalci ter razvojem hitrih metod za njihovo detekcijo, je Nacionalni inštitut za biologijo razvil test za določanje specifičnega seva fitoplazme Candidatus Phytoplasma asteri, ki v vinogradih Južne Afrike povzroča največ škode. Test temelji na metodi LAMP (ang. loop-mediated isothermal amplification), prilagojeni tudi za določanje patogena na terenu.

"Zelo pomembno je, da smo poleg tega razvili tudi generičen pristop, s katerim bodo lahko v bodoče naši kolegi iz Južne Afrike in drugod sami razvili podobne teste za druge nevarne fitoplazme. Pristop namreč upošteva omejitve, s katerimi se srečujemo strokovnjaki, saj zahteva le osnovna znanja računalništva," je poudarila Špela Alič, ki je v projektu opravila največ laboratorijskega dela.

Razvoj testa je bil objavljen v znanstveni reviji s področja rastlinske patologije Plant Disease, so še sporočili.