STAznanost

Projekt sodelovanja med javnimi raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom vzpodbudil več kot 70 sodelovanj

Ljubljana, 23. junija - Projekt Konzorcij za prenos tehnologij iz javno raziskovalnih organizacij v gospodarstvo je v zadnjih petih letih vzpodbudil sodelovanje več kot 70 slovenskih podjetij in osem raziskovalnih organizacij. K uspešnosti projekta so pripomogle tudi pisarne za prenos znanja, skupaj z njimi so raziskovalci vložili več kot 60 patentnih prijav.

Na zaključni konferenci projekta so danes predstavili dobre prakse, ki so nastale v njegovem okviru.

Projekt je, s ciljem povečati delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji, spodbujal prenos znanja v gospodarstvo. V času projekta, ki se je začel leta 2017, so udeleženci sklenili za več kot 8,5 milijona razvojno-raziskovalnih in za več kot 1,9 milijona licenčnih pogodb, je povedala Marjeta Trobec iz Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu Jožef Stefan.

V konzorciju za prenos tehnologij iz javno raziskovalnih podjetij v gospodarstvo so sodelovali Institut Jožef Stefan, ki je projekt tudi koordiniral, univerze na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru, Kemijski inštitut, Nacionalni inštitut za biologijo, Kmetijski inštitut Slovenije in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.

Na okrogli mizi ob zaključku projekta so udeleženci poudarili predvsem pomen pisarn za prenos znanja, ki so delovale v okviru Konzorcija.

Matija Gatalo z odseka za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu in soustanovitelj podjetja ReCatalyst je povedal, da jim je pisarna pomagala pri celotnem postopku patentiranja njihove inovativne metode. "Dobro je imeti nekoga, ki ti med postopkom pomaga, te spodbuja in te pripravi na morebitna presenečenja," je dejal. Janez Kolar s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici pa je pisarne za prenos znanja primerjal s katalizatorjem, ki pospešuje celoten proces.

Pisarne za prenos znanja so organizacijam in podjetjem pomagale predvsem pri pripravi in razumevanju pogodb, ki so jih morali skleniti za sodelovanje, pri komunikaciji s pravniki in pri razumevanju strokovnega jezika drug drugega. Pomagale so tudi pri navezovanju stikov med raziskovalci in podjetji in pri spremljanju različnih sejmov in konferenc, kjer bi se raziskovalci lahko predstavili.

Vodja odseka za računalniške sisteme na Institutu Jožef Stefan Gregor Papa je opozoril, da je vrednost pisarn predvsem v povezovanju med raziskovalci in podjetji. "Imamo dobre reference in znanje, a če industrija za nas ne ve, nam znanje nič ne pomaga," je dejal. Pisarne so tako pomagale tudi pri trženju znanja. Boštjan Markoli iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je dejal, da je prenos znanja v prakso ključen, in odločevalce pozval, naj s takimi projekti nadaljujejo.

Na okrogli mizi so sodelovali še Lucijano Berus iz Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru, strokovnjak za prenos znanja in zagonska podjetja na Kemijskem Inštitutu Tomaž Bizjak, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo Polona Kogovšek, Miran Mozetič z odseka za tehnologijo površin na Institutu Jožef Stefan, Matej Stopar z oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Kmetijskega inštituta Slovenije in Bogdan Vrtovec iz podjetja Mahle Electric Drives Slovenija.