Mednarodna zasedba znanstvenikov s priporočili za ohranitev biotske raznovrstnosti pri kmetijski dejavnosti

Poleti 2020 je Evropska komisija povabila evropske raziskovalce, naj predložijo znanstveno podprta priporočila o tem, kako izboljšati uspešnost skupne kmetijske politike na področju varstva narave. Vabilu je sledil prostovoljen in neodvisen proces, ki so ga usklajevale tri vodilne nemške raziskovalne organizacije: Nemški center za integrativne raziskave na področju biotske raznovrstnosti, Helmholtzov center za okoljske raziskave in Univerza v Rostocku.

Pobudi se je pridružilo več evropskih inštitutov in univerz. Med njimi je bila tudi Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, kjer sta delo koordinirali Tanja Šumrada in Ilona Rac, ki prihajata s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo oddelka za zootehniko. Podlaga za pripravo šestih ključnih priporočil so bili nacionalni posveti z več kot 300 raziskovalci in strokovnjaki iz 23 evropskih držav, so sporočili s fakultete. Ugotovitve je skupina znanstvenikov objavila v prestižni reviji Conservation Letters.

Cilj avtorjev prispevka je bil, da odločevalcem čim bolj natančno predstavijo, kako lahko dosežejo potrebne spremembe v kmetijstvu. "Kaj bi bilo treba narediti, je za evropske kmetijske ekosisteme že razmeroma dobro raziskano. Ključno je, da z ustrezno kombinacijo obveznih standardov in prostovoljnih ukrepov na ravni krajine in kmetij ohranimo ali obnovimo vsaj minimalen delež krajinskih značilnosti," je pojasnila Šumrada.

Poudarila je, da se biotska pestrost v evropskih kmetijskih ekosistemih še vedno hitro zmanjšuje, reševanje tega problema pa je zelo zahtevno, zato se morajo rezultati raziskav čim hitreje preliti v prakso. Za dosego minimuma, ki bi omogočal stabilno zagotavljanje ekosistemskih storitev, kot so opraševanje, preprečevanje erozije ter čistilna sposobnost tal in voda, so potrebne spremembe na vsaj 15 do 20 odstotkih površin.

Po prvih treh priporočilih je treba ohranjati in obnavljati krajinske značilnosti in ekstenzivne travnike; spodbujati raznolikost in večfunkcionalnost, kar lahko poteka npr. s plačili, ki so sorazmerna okoljskim koristim, in s povezovanjem ukrepov, ki skupaj dosegajo več okoljskih ciljev; ter izboljšati prostorsko načrtovanje in ciljnost ukrepanja, saj morajo ukrepi dosegati učinke tako na ravni kmetije kot tudi na ravni celotne krajine.

Četrto in peto priporočilo poudarjata potrebo po skupnem delovanju kmetov in usklajenem izvajanju skupne kmetijske politike, s čimer se lahko okrepi sodelovanje med kmeti in pokrije večja območja. Kjer je to smotrno, pa je treba uveljaviti rezultatske sheme, pri katerih je plačilo neposredno vezano na dosežen naravovarstveni rezultat, namesto upravljavskih shem, kjer se kmetom predpisuje določene kmetijske prakse, saj slednje pogosto onemogočajo prilagajanje lokalnim razmeram.

V šestem priporočilu je poziv odločevalcem, naj spodbudijo ciljni prenos znanja v kmetijstvu in sodelovanje med ključnim akterji, s čimer se lahko izboljša izvajanje obveznih ukrepov in sprejemanje prostovoljnih. Mednarodna ekipa znanstvenikov je poseben poudarek namenila tudi shemi za okolje in podnebje, ki bi lahko kot novo orodje skupne kmetijske politike skoraj podvojila proračun, ki je trenutno na voljo za naravovarstvene in okoljske ukrepe.

"Shema vključuje enoletne in prostovoljne ukrepe za kmete, ki lahko s svojo fleksibilnostjo močno izboljšajo učinke skupne kmetijske politike na področju ohranjanja biodiverzitete. Ključno vprašanje pa je, ali bodo države članice, tudi Slovenija, pri njihovi zasnovi pokazale voljo do resničnih sprememb. Obstaja namreč nevarnost, da bo velik del teh sredstev v državah porabljen za ohranjanje obstoječe porazdelitve podpor brez večje okoljske ambicioznosti," je opozorila raziskovalka Rac.

Z letnimi izdatki v višini okoli 55 milijard evrov, kar predstavlja približno 31 odstotkov celotnega proračuna EU za obdobje 2021-2027, je lahko skupna kmetijska politika po mnenju obeh raziskovalk z biotehniške fakultete ključno orodje za zaustavitev izgube biotske pestrosti v EU.