Potencial geotermalne energije velik, a v kmetijstvu premalo izrabljen
Gornja Radgona, 24. avgusta - Stroka že nekaj časa raziskuje možnosti uporabe geotermalne energije oz. vode v kmetijstvu. Trenutno se v Sloveniji termalna voda za kmetijsko pridelavo uporablja samo na treh lokacijah, in sicer za rastlinjake v Tešanovcih, Dobrovniku in Renkovcih. Potencial je velik, a ga ne izrabljamo, je bilo slišati na torkovem posvetu na Agri.
Kot je na posvetu v okviru kmetijskega sejma Agra dejala Nina Rman iz Geološkega zavoda Slovenije, ideja o uporabi geotermalne energije kot vira energije v kmetijstvu ni nova. Potencial je velik, sploh v severovzhodni Sloveniji, a ga po njenih besedah ne izrabljamo.
Geotermalno energijo kot obnovljiv vir za namene kmetijstva, ogrevanja rastlinjakov, so začeli izkoriščati že v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Takrat so v Čatežu postavili rastlinjak, ki se je ogreval z geotermalno energijo, a so ga pred dvema letom opustili. V osemdesetih se je sektor privatiziral, tehnološkega razvoja in novih investicij ni bilo, je pojasnila Rmanova.
Danes se termalna voda v kmetijstvu uporablja samo na treh lokacijah, od tega v Tešanovcih uporabljajo odpadno termalno vodo iz term. Ker se tovrstna energija premalo uporablja, je treba najti predloge, kako priti do preboja, je opozorila Rmanova. Po njenih besedah je smiselno imeti ciljne spodbude za investicije, da se ne investira kar vse počez, ampak res na območjih z velikim potencialom. "Samo tako lahko dosežemo cilj - večjo rabo geotermije v kmetijstvu," je poudarila.
Med prednostmi geotermalne energije Rmanova navaja, da je to naraven in obnovljiv vir energije, kar pomeni, da se ne izčrpa, nima izpustov, trdih delcev ali izpustov plinov, ni nevaren. Obenem omogoča tako ogrevanje kot hlajenje. "Je zelo energetsko učinkovit sistem," je dejala. Kljub vsem naštetim prednostim pa je v Sloveniji obroben vir energije, le sedem odstotkov pridobljene geotermalne energije pa se uporablja v kmetijstvu.