Slovenska vesoljska industrija se je predstavila tujim diplomatom

Dogodka se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in izpostavila kandidaturo Slovenije za polnopravno članico Evropske vesoljske agencije (Esa), na katerega država cilja v 2024. Dodala je, da je Slovenija naredila izjemen napredek na področju vesoljske tehnologije, ki lahko v sodelovanju s podjetji ter znanstveno in raziskovalno sfero zelo veliko prispeva pri spopadanju z globalnimi izzivi.

"Slovenija je v vesolje poslala že tri satelite, ki lahko danes pošiljajo zelo natančne posnetke tega, kaj se dogaja z vodo in podnebnimi spremembami. Nenazadnje smo danes slišali, da je kar sedem kandidatov pri nas za to, da bi postali astronavti Nase. Dosegamo izjemne rezultate po tehnološkem razvoju in znanstvenih dosežkih," je še dejala.

Da slovenski vesoljski sektor postaja vedno pomembnejši generator rasti in inovacij v slovenskem prostoru, zaradi svoje povezovalne narave pa tudi pomemben element internacionalizacije, je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež.

Tudi sam je poudaril, da trenutno v vesolju krožijo že trije slovenski sateliti, olimpijski center Planica pa je postal tretji razvojni center Ese s tako imenovano "človeško centrifugo". Ob tem v Sloveniji razvito orodje Sentinel Hub še vedno predstavlja referenco pri hitri obdelavi satelitskih podatkov.

Po besedah vodje slovenske delegacije pri Esi Tanje Permozer mora Slovenija za polnopravno članstvo izpolniti nekaj tehničnih pogojev, ob tem pa bo potrebna tudi podpora na višji ravni, saj na koncu o tem, ali je nekdo dovolj močan in konkurenčen, da je lahko del vesoljske elite, odloča svet agencije, kjer imajo še poseben vpliv največje države.

Kot je pojasnila Permozer, polnopravno članstvo v primerjavi s pridruženim pravzaprav ne prinaša nekih korenitih sprememb, saj slovenska podjetja že zdaj lahko sodelujejo v vseh programih, ki jih zanimajo.

"Bo pa Slovenija lahko sodelovala v obveznem znanstvenem programu, kar pa hkrati pomeni tudi višjo članarino. Če ta zdaj znaša okoli pol milijona evrov letno, bo takrat narasla na dva milijona evrov, ki jih bo treba znati izkoristiti, kar pa bo hkrati pritisk na podjetja in znanost," je dejala in dodala, da bodo zato, ko bodo izpolnjeni vsi tehnični pogoji, znova povprašali deležnike, ali so na polnopravno članstvo pripravljeni.

Slovenija sicer po njenih besedah na področju vesoljske tehnologije ni tako majhna, saj so nekatera podjetja odkrila nišne izdelke in storitve, za katere so ena od najpomembnejših v evropskem in tudi v svetovnem merilu.

V zvezi z možnostjo, da bi Slovenija kmalu dobila svojega astronavta, je pojasnila, da je do tega prišlo, ker so se leta 2019 priključili programu za razvoj "človeške centrifuge" v Planici. S tem se je namreč odprla možnost, da Slovenci kandidirajo tudi za bodoče astronavte. Sedem jih je v končnem izboru, novembra pa naj bi bilo po njenih besedah znano, ali bo kateri lahko nadaljeval s procesom.

Sicer pa so se v Vitanju gostom predstavila slovenska podjetja, ki delujejo na področju vesoljske industrije, ob tem pa je potekala tudi neformalna razprava med predstavniki vesoljske tehnologije ter slovenskimi in tujimi diplomati.

Med takimi je zagorsko podjetje Dewesoft, ki je za aktualno ameriško raketo SLS zagotovilo merilno opremo za testiranje in spremljanje strukturnih sprememb na izstrelitveni ploščadi ter softwerski del za telemetrični prenos podatkov iz rakete na zemljo.

Kot je povedal predstavnik podjetja Marko Novak se z vesoljskimi tehnologijami ukvarjajo okoli 15 let, potem ko so dobili priložnost pri dobavi druge merilne opreme in so pri naročniku, ki je imel prav takrat nekaj težav, vskočili s svojo aplikacijo za analizo podatkov.

Tudi v prihodnosti načrtujejo razvoj na področju vesoljskih programov, ki sicer za njih predstavlja le manjši del dejavnosti. Gre namreč predvsem za industrijo tehnološkega prestiža, ki veliki večini podjetij ne zadošča za preživetje na trgu, je pojasnil Novak.

Ob tem je poudaril, da gre zagotovo za področje, kjer si je treba zastaviti najvišje razvojne cilje. "Če jih dosežeš, si sposoben doseči to tudi v letalski, avtomobilski in drugih manj zahtevnih industrijah, to pa pomeni tehnološko referenco, ob kateri potencialnim partnerjem ni več potrebno kaj dosti razlagati," je dodal.