Na konferenci Dan odprte znanosti strokovnjaki poudarili pomen odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov

Današnjo konferenco so ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalne organizacije, Univerzitetna knjižnica Maribor in javni zavod Arnes organizirali v sklopu letne konference Mreža znanja 2022. Predstavlja del serije tripartitnih dogodkov Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC), ki jih spodbuja evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU. Obenem je bilo to tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti.

V preteklem letu so se vse članice Evropske unije skupaj z Evropsko komisijo zavezale k prenovi evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, so pojasnili organizatorji. EOSC je vseevropska platforma za raziskovalne podatke, ki bo povezala obstoječe infrastrukture in projekte na tem področju ter služila tudi kot virtualna skupnost proizvajalcev in uporabnikov podatkov.

Strokovnjaki menijo, da z zagotavljanjem dostopa do raziskovalnih podatkov širši raziskovalni skupnosti olajšamo dostop do znanja ter izboljšamo transparentnost raziskovanja. S tem namenom so leta 2016 izšla načela FAIR za upravljanje raziskovalnih podatkov. Kot je razložil Michel Schouppe iz Evropske komisije, so FAIR raziskovalni podatki tisti podatki, ki so najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni. Poleg tega, da podpirajo ponovno uporabo raziskovalnih podatkov posameznih znanstvenikov, načela FAIR dajejo poseben poudarek izboljšanju strojne najdljivosti in uporabe podatkov, pa so poudarili v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Po besedah rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča odprta znanost temelji na odprtem dostopu do publikacij, odprtih podatkih in virih, ki so dostopni širši javnosti. Deljenje oz. izmenjava podatkov v znanosti spodbuja razvoj in širjenje splošnega znanja, s tem je omogočena tudi nadaljnja povezljivost podatkov ter ustvarjanje novega znanja, obenem pa tudi raziskovalce spodbuja k pripravi visokokakovostnih podatkov. Ključni razlogi za uporabo tovrstnih podatkov pa so dostop do edinstvenih informacij, pridobivanje novih rezultatov, nenazadnje tudi možnost izvajanja metaanaliz.

Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim spodbuja odprto znanost. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da bo temu treba prilagoditi tudi financiranje.

Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti je v znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvidena ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Kot je povedal Schouppe, pa v okviru kataloga EOSC v Sloveniji deluje tudi Nacionalni portal odprte znanosti, ki omogoča dostop do znanja slovenskih raziskovalnih organizacij. Cilj nacionalnega portala je podpora odprti znanosti, ki poleg odprtega dostopa do objav raziskovalcev in raziskovalnih podatkov vključuje tudi odprto sodelovanje znanstvenikov v različnih fazah raziskovanja.