STAznanost
Naravoslovje in tehnika

Na Dnevu slovenskega superračunalniškega omrežja o široki uporabnosti superračunalnikov

Ljubljana, 19. oktobra - V okviru letne konference Mreža znanja, ki jo organizira Akademska in raziskovalna mreža Slovenije - Arnes, so minuli četrtek obeležili dan slovenskega superračunalniškega omrežja. Na njem so med drugim predstavili primere dobrih praks uporabe superračunalnikov in Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo ter izvedli delavnico superračunalništva, so sporočili iz Arnesa.

Ljubljana, Arnes. Dan slovenskega superračunalniškega omrežja. Foto: Arnes

Ljubljana, Arnes.
Dan slovenskega superračunalniškega omrežja.
Foto: Arnes

Dogodek je otvoril Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici, ki je kot koordinator konzorcija SLING - Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja predstavil aktualna dogajanja na področju superračunalništva v Sloveniji. Sledila je predstavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo NCC Slovenija, ki deluje v sklopu projekta EuroCC. Koordinator NCC Slovenija Damjan Harisch je poudaril pomen organizacije izobraževanj, delavnic in seminarjev v sklopu kompetenčnega centra, ki se jih lahko udeleži kdorkoli.

Andrej Filipčič z Instituta Jožef Stefan je predstavil mednarodna sodelovanja konzorcija SLING ter vlogo Slovenije v različnih evropskih projektih na področju superračunalništva. Vodja oddelka za visoko zmogljivo računanje na Inštitutu informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM) Dejan Valh pa je predstavil najmočnejši slovenski superračunalnik EuroHPC Vega, ki deluje pod okriljem omenjenega inštituta.

Strokovnjaki z različnih področij so v nadaljevanju predstavili primere dobre prakse uporabe superračunalniških infrastruktur. Med najbolj odmevnimi primeri slovenskega superračunalništva je nudenje superračunalniških zmogljivosti Cernu, kjer so leta 2012 tudi s pomočjo slovenskih superračunalnikov dokazali obstoj Higgsovega bozona, enega najpomembnejših delcev v fiziki, so zapisali v Arnesu.

Predstavili so tudi uporabo superračunalniških zmogljivosti za modeliranje jedrske fuzije, ki jo mnogokrat opisujemo kar kot energijo prihodnosti, za računalniške simulacije proteinov, za področje elelktronske mikroskopije, globokega učenja in velepodatkov.

Popoldne sta se zvrstili še dve delavnici z naslovom Uporabljajmo superračunalnike ter Uvod v Linux za HPC.

Dogodek je bil sicer prvi v seriji superračunalniških dogodkov v sklopu meseca znanosti. Že 25. oktobra bo potekal tudi Exascale dan, posvečen novi generaciji najzmogljivejših superračunalnikov, v okviru katerega bodo slovenski superračunalniški centri odprli svoja vrata obiskovalcem.