Zavod za varstvo narave praznuje 20-letnico delovanja

Ključni mehanizmi v Sloveniji temeljijo na varstvu narave kot sestavnem delu javnega interesa, zato morajo biti vsa prizadevanja usmerjena k spodbujanju rabe in razvoja, ki prinaša dobrobit družbi in naravi, so zapisali na ministrstvu. Zato bodo njihove naloge usmerjene v spremembe zakona o ohranjanju narave ter v izvajanje programa upravljanja območij Natura 2000 in v pripravo novega programa, pri katerem sodeluje tudi zavod za varstvo narave.

"Slovenci lahko o naši naravi govorimo v presežnikih. Kljub industrializaciji in urbanizaciji v prejšnjem stoletju imamo še vedno ohranjena številna naravovarstvena območja. Na več lestvicah EU se uvrščamo izjemno visoko, in sicer imamo od vseh držav članic največji delež ali 38 odstotkov kopnega ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000. Po deležu gozdov, ki presegajo 60 odstotkov državnega ozemlja, pa smo na tretjem mestu, takoj za Finsko in Švedsko," je dejal minister.

Največji vir za boljše stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v višini 39 milijonov evrov predstavljajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta v Sloveniji do leta 2023 omogočajo 11 kohezijskih projektov s ciljem konkretnega izboljšanja stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. V novi finančni perspektivi bodo sredstva iz tega vira še višja, so navedli.

Zavod RS za varstvo narave je bil ustanovljen leta 1999 z razglasitvijo zakona o ohranjanju narave, formalno je začel delovati januarja 2002. Zavod spremlja stanje ohranjenosti narave in naravnih vrednot, pripravlja in vzdržuje zbirke podatkov, evidentira in vrednoti dele narave, pripravlja strokovne predloge ukrepov varstva sestavin biotske raznovrstnosti, pripravlja strokovne predloge za zavarovanje ter sodeluje pri pripravi načrtov upravljanja zavarovanih območij.