Vodja meritev slovenskih ledenikov: Oba sta se močno skrčila in stanjšala

Kot je za STA povedal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU, ki vodi raziskave ledenikov, so meritve potekale avgusta letos. Bile so precej bolj obsežne in zahtevne kot v preteklosti, saj so poleg geodetskih meritev površine ledenikov, ki jih opravijo vsako leto, tokrat izvedli tudi georadarske meritve. Z njimi so pridobili tudi podatke o debelini in prostornini ledenikov. Slednjo so pod Skuto natančno izmerili prvič.

Kriva je kombinacija snežnih in temperaturnih razmer

"Rezultati so pokazali, da sta se ledenika v letu 2022 močno skrčila in stanjšala, k čemur je pripomogla neugodna kombinacija snežnih in temperaturnih razmer, ki so pomembne za njun obstanek" je povedal Pavšek.

Med drugim je bila letos najvišja skupna višina snežne odeje zelo skromna (245 centimetrov), skoraj poldrugi meter nižja od dolgoletnega povprečja. Vse pa kaže, da bo tudi letošnja talilna doba, ki traja od maja do oktobra, najtoplejša po letu 1955, odkar so na voljo podatki z meteorološke postaje na Kredarici, "kar pomeni, da se naš planet segreva in pregreva," je dejal Pavšek.

"Če se podobna situacija v naslednjih letih ponovi, bi lahko ledenika popolnoma izginila, z njima pa tudi dragocena voda, ki napaja tako dolinske izvire kot tudi bližnje planinske koče," opozarja.

To je še posebej pomembno v času planinske sezone, ko planinske koče obiskujejo množice pohodnikov. "V prihodnje bi tako lahko imeli koči, ki sta v neposredni bližini ledenikov - Kranjska koča na Ledinah in Triglavski dom na Kredarici - težave z oskrbo z vodo," meni Pavšek.

Spomnimo, že letos je imel Triglavski dom na Kredarici hude težave z vodo, razmere z zalogo vode pa so bile kritične tudi v drugih planinskih kočah v bližnji okolici Triglava, zaradi česar so koče uvedle varčevalne ukrepe, kot je ukinitev tuširanja ali celo popolnoma zaprtje vode za osebno higieno obiskovalcev.

Meritve ledenikov v številkah

Letošnje meritve so pokazale, da Triglavski ledenik meri 0,7 hektara, kar je nekoliko manj od velikosti tipičnega nogometnega igrišča, medtem ko je ledenik pod Skuto skoraj dvakrat večji, meri namreč 1,2 hektara.

Lani izmerjena površina Triglavskega ledenika je bila skoraj štirikrat večja (2,7 hektara) od letošnje, kar pa ne pomeni, da je bilo stanje ledenika lani veliko boljše. Razlog za tak upad namerjen površine je v načinu meritev. Pri geodetskih meritvah namreč vedno merijo tisto, kar je vidno, torej led skupaj s snegom, ki ga prekriva. Lani je bilo snega več, zato je bila tudi namerjena površina večja. Površina ledenika pod Skuto pa je lani znašala 1,8 hektara.

Nekoliko boljši pokazatelj stanja ledenikov je prostornina, ki manj niha. Slednjo so pod Skuto natančno izmerili prvič.

Prostornina Triglavskega ledenika je letos znašala 2.500 kubičnih metrov, kar je skoraj trikrat manj kot ob zadnji natančni meritvi leta 2013 (7.400 kubičnih metrov), prostornina ledenika pod Skuto pa 58.700 kubičnih metrov, kar je približno za četrtino manj, kot je bila ocenjena prostornina ledenika leta 2006 (78.000 kubičnih metrov).

Z letošnjimi meritvami so izmerili tudi debelino ledenikov. Povprečna debelina ledu Triglavskega ledenika znaša 1,4 metra, največja debelina pa 5,5 metra, medtem ko je povprečna debelina ledenika pod Skuto 4,9 metra, največja pa 9,5 metra.

Kljub temu, da ledenik pod Skuto leži na 400 metrov nižji nadmorski višini od Triglavskega ledenika, je zadnja leta v boljši kondiciji od zahodnega soseda. Ledenik pod Skuto je namreč od začetka septembra do začetka aprila v senci, kar ga ščiti pred taljenjem, medtem ko je Triglavski v senci le polovico tega časa, je pojasnil Pavšek. Raziskovalci zato pričakujejo da se bo ta ledenik tudi dlje časa ohranil.

Če v zadnjih letih ne bi bilo dobrih snežnih sezon z obilico sneženja, ki nekoliko zaustavijo taljenje, saj sneg deluje kot nekakšen naravni hladilnik, bi bila situacija zaradi naraščajočih temperatur na obeh ledenikih še slabša, je prepričan Pavšek.

Analize bodo pomembne pri razlagi okoljske in podnebne zgodovine

Čez vso talilno sezono so raziskovalci zajemali tudi najrazličnejše vzorce, z vsakega ledenika so jih vzeli od 80 do 100. Gre za vzorce starega snega, ledu z ledenika, vode, ki odteka izpod ledenika, ter kalcitne skorje, ki nastaja na skalah pod ledenikom.

Del vzorcev bodo obdelali v fizičnogeografskem laboratoriju GIAM, ki deluje v prostorih Raziskovalne postaje Barje na Igu, večino vzorcev pa so predali v nadaljnjo obdelavo strokovnjakom z različnih področij iz Slovenije in tujine.

Rezultati preiskav jim bodo po besedah Pavška v pomoči pri razlagi podnebne in okoljske zgodovine tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin, saj so prav gorske pokrajine med najbolj ranljivimi in se najhitreje odzovejo na podnebne spremembe, še posebej pa na globalno segrevanje ozračja.

Med drugim se nadejajo, da bodo s pomočjo nadaljnjih raziskav uspeli oceniti tudi starost ledenikov, je povedal Pavšek. Nenazadnje bodo izsledki potrdili, da so podnebne spremembe, katerih neposredni dokaz je izginjanje ledenikov, realnost.

Pri meritvah in preiskavah sodelujejo z Institutom Jožef Stefan, Inštitutom za jedrske raziskave z Madžarske, Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) iz Avstrije, Univerzo AGH za znanost in tehnologijo s Poljske in s podjetjem Konstat Biro iz Ljubljane. Raziskave je podprla Pivovarna Laško Union.

Rezultati preiskav vzorcev z obeh ledenikov bodo po besedah Pavška znani spomladi prihodnje leto.

Dolga zgodovina meritev

Raziskovalci geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so s sistematičnimi meritvami ledenikov začeli že pred tri četrt stoletja, in sicer so prvo meritev Triglavskega ledenika opravili že leta 1946, ko je bil ustanovljen geografski inštitut. Takrat je Triglavski ledenik meril nekaj več kot 14 hektarov, 20-krat več kot letos.

Raziskovanje Triglavskega ledenika je tako eden eden najstarejših stalnih raziskovalnih projektov pri nas.