Slovenski znanstveniki dvomijo, da bo podnebni vrh prinesel čudežne spremembe

Cilj, h kateremu stremi podnebna konferenca je omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 stopinje Celzija, kar je po mnenju znanstvenikov najboljši način za rešitev planeta pred nevarnimi posledicami podnebnih sprememb. A svet trenutno ni na dobri poti k temu cilju, saj se svetovne temperature zvišujejo.

Tudi letošnji podnebni vrh po ocenah znanstvenikov, podobno kot pretekli, ne bo prinesel čudežnih sprememb. Želje znanstvenikov za letošnji COP27 so sicer jasne in konkretne, a njihova pričakovanja niso visoka. Pri napovedih izidov podnebnega vrha ostajajo previdni in realistični.

Kot je povedala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, s stališča znanosti pričakuje, da bodo države "brez fige v žepu sprejele neizpodbitne ugotovitve znanosti, tako glede nujnosti bistveno večjih zmanjševanj izpustov toplogrednih plinov kot tudi glede nujnega prilagajanja na že spremenjeno podnebje, še posebej v državah v razvoju". "Za slednje bodo potrebni tudi veliki finančni vložki sklada za financiranje odpravljanja izgub in škode ter financiranje za podnebne ukrepe v državah v razvoju, ki jih morajo za revne države prispevati razvite države," poudarja klimatologinja.

Dogovor letošnjega COP27 bi moral biti po mnenju Kajfež Bogataj jasen - takojšnje prenehanje rabe premoga in takojšnja opustitev vseh novih projektov fosilnih goriv v skladu s priporočili Mednarodne agencije za energijo. "Jasno in brez rezerv naj se sprejme dejstvo, da je omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do leta 2100 edina sprejemljiva interpretacija pariškega sporazuma. Nujno je tudi priznanje globalne časovnice za postopno opuščanje plina in nafte v skladu s ciljem omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija."

Kot je povedal Matjaž Ličer z Agencije RS za okolje in Morske biološka postaje Piran, ki se ukvarja s fizikalno oceanografijo, so leta med Parizom 2015 in letošnjim COP27 postregla s preštevilnimi dogodki in težavami, ki jih je mogoče pripisati le podnebnim spremembam. Sam zato upa, da bodo "odločevalci na najodgovornejših pozicijah dosegli raven svoje naloge in konkretizirali tako finančne kot akcijske mehanizme, ki so potrebni za ustavitev segrevanja planeta pri 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijskimi temperaturami."

Tudi Žiga Zaplotnik, ki se raziskovalno ukvarja z računalniškim modeliranjem vremenskih in podnebnih vzorcev, se nadeja še kakšne dodatne zaveze, "ki bo zmanjšala projicirano ogrevanje za kakšno desetinko stopinje", a hkrati poudarja, da je najbolj problematično uresničevanje teh zavez. "Od zavez do dejanj je dolga pot. Če bi želeli omejiti rast globalne povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija, k čemur smo stremeli s Pariškim sporazumom, bi morali globalne emisije zmanjševati za približno sedem odstotkov letno vsako leto do leta 2050. Namesto tega jih trenutno povečujemo za približno dva odstotka letno. Kljub temu, da smo se zavezali, da bomo stremeli k temu cilju, ga seveda ne moremo več doseči," je kritičen Zaplotnik.

Klimatologinja Kajfež Bogataj v čudežne preboje pogajanj ne verjame. Po njenem mnenju so pogajalska srečanja v okviru podnebne konference postala vse manj fokusirana na svoje bistvo, to je doseganje pravno obvezujočih zavez na globalni ravni. "Namesto tega smo priča vzporednim političnim kampanjam in dogodkom na različnih ravneh, posvečenim financam, energetiki, prometu, krožnemu gospodarstvu, ohranjanje narave, in drugo. Če k temu dodamo še pregreto politično ozračje, kot so slabi odnosi med ZDA in Kitajsko, vojno v Ukrajini, visoke cene hrane in energije, potem se res lahko zgodi prelaganje zavez na boljše čase v nejasno začrtamo prihodnost. In to je najslabše - ker najboljši čas je točno zdaj," je povedala Kajfež Bogataj.

Vladam globalnega severa in azijskim velesilam po njenem mnenju še vedno manjka treh bistvenih sestavin za uspeh konference, in sicer dejanj pravičnosti, odgovornosti ter finančne pomoči prizadetim državam, je prepričana. "Verjetno bo glavni uspeh konference konsenz, da se bodo pogajanja še nadaljevala drugo leto, je zaključila slovenska klimatologinja.

Najslabši izid konference bi bil po mnenju Ličerja "še en vsebinsko razredčen odlog ukrepanja". "Ogljična nevtralnost do 2050 je seveda pomemben cilj, ampak ključno je tudi to, kako hitro in s kakšno akumulacijo toplote v atmosferi in oceanih bomo do tja prišli. Čas igra pomembno vlogo," je poudaril.

"Po mojem mnenju danes ne gre za izbiro med tem ali bomo živeli nizkoogljično ali ne. Gre za izbiro ali bomo postali nizkoogljična družba pod lastnimi pogoji ali pa nas bodo v to prisilile planetarne in geopolitične razmere," je še povedal Ličer.