Na COP27 v Egiptu se zbirajo svetovni voditelji

Voditelji bodo sodelovali na dvodnevnem političnem vrhu, za katerega številni upajo, da bo prinesel dodaten veter v jadra političnem delu boja proti podnebnim spremembam. V Egiptu pričakujejo okoli 110 predsednikov in premierjev, v imenu Slovenije se vrha udeležuje predsednik Pahor, ki bo danes tudi nagovoril voditelje.

Kot so sporočili iz Pahorjevega urada, bo predsednik v osrednjem nagovoru na panelu voditeljev potrdil slovenske zaveze glede omejevanja segrevanja ozračja ter razvojne in humanitarne pomoči najbolj ranljivim po svetu.

Predsednik republike je danes medtem že sodeloval na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri je opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, so navedli v uradu predsednika republike.

"Hrana je steber stabilnosti in miru," je izpostavil predsednik in dodal, da je Slovenija od leta 2019 potrojila svoj prispevek k prehranski varnosti. Ob tem je izpostavil, da gresta prehranska varnost in zaščita okolja z roko v roki.

"Narediti moramo več, da postanemo trajnostni, kmetijstvo pa ne sme spodbujati podnebnih sprememb," so Pahorja povzeli v uradu. Po njegovem mnenju bi lahko in moramo narediti več: "Zmanjšati moramo količino odpadne hrane in iskati načine, da se vrnemo nazaj k sezonski in tradicionalni hrani".

Voditelji bodo na COP27 predvidoma spodbudili k povečanju naporov za blaženje podnebnih sprememb kot tudi prilagajanja nanje ter k mobilizaciji ustreznega podnebnega financiranja za izvajanje ukrepov, so še zapisali.

Pahor bo sicer v Egiptu opravil tudi dvostranske pogovore v podporo kandidaturi Slovenije za varnostni svet ZN za obdobje 2024/25, so še zapisali.

Podnebna konferenca COP27, ki bo potekala do 18. novembra, neformalno velja za "afriški COP". Poudarek bo namreč na izzivih, s katerimi se v luči podnebnih sprememb soočajo države v razvoju, med pomembnejšimi vprašanji bo zagotavljanje finančne pomoči tem državam.

Cilj je omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot so se države podpisnice zavezala v pariškem sporazumu iz leta 2015. A v zadnjem letu so boj proti podnebnim spremembam zasenčile druge globalne krize, kot so visoka inflacija, energetska in prehranska kriza ter vojna v Ukrajini.

Egipt je voditelje pred začetkom konference pozval, naj se držijo danih obljub. Razvite države so se leta 2009 med drugim zavezale, da bodo do leta 2020 letno zagotavljale 100 milijard dolarjev za pomoč revnejšim državam pri boju s podnebnimi spremembami. Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, te obljube v veliki meri ostajajo neizpolnjene.

Ob zbiranju voditeljev v Šarm el Šejku je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila, da je treba narediti vse za izpolnitev zaveze iz pariškega sporazuma in segrevanje ozračje omejiti na 1,5 stopinje Celzija.

"Soočamo se s številnimi izzivi, a podnebne spremembe so največji," je zapisala na Twitterju. Predsednica komisije, ki se prav tako mudi v Egiptu, je spomnila na številne ukrepe, ki jih je uvedla EU. Ocenila je, da je unija na "pravi poti".

Generalni sekretar ZN Guterres je voditelje je pozval k sodelovanju. V luči številnih hkratnih kriz, pri čemer je poleg gospodarskih in političnih omenil še pandemijo covida-19, je Guterres izpostavil, da je svet "v bitki življenja".

Voditelje je k ukrepanju v blogu pozvala tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Pohitritev prehoda na obnovljive vire energije lahko omeji tveganja za velik skok cen, je izpostavila.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru opozoril, da se kljub ruski invaziji na Ukrajino ne sme zanemariti varstva podnebja. "Ne bomo žrtvovali naših podnebnih zavez zaradi ruske energetske grožnje," je dejal. Ob tem je poudaril, da sta EU in Francija na dobri poti, da izpolnita cilje glede znižanja emisij do sredine stoletja. ZDA in Kitajsko pa je pozval, da na razsežnost izziva ustrezno odgovorita.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem med drugim posvaril pred vsakršno "svetovno renesanso fosilne energije" v luči trenutne energetske krize. "Za Nemčijo lahko zagotovim, da je ne bo. Za nas je bolj kot kdajkoli jasno, da prihodnost pripada vetrni in sončni energiji ter zelenemu vodiku," je zatrdil v luči kritik vnovičnega odprtja nekaterih nemških termoelektrarn na premog zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino. Scholz je ponovil, da bo ta vrnitev trajala le "kratek čas".