Vizualizacije Nejca Bernika Plečnikovim neuresničenim načrtom vlivajo novo življenje

Projekti Jožeta Plečnika za Ljubljano so pritegnili že veliko pozornosti, tako strokovne kot splošne javnosti. Manj pa je znanega o njegovih načrtih, ki so iz različnih razlogov ostali neuresničeni. To vrzel v znanju se je odločil zapolniti raziskovalec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta, Nejc Bernik, ki je tekom zadnjih desetih let številne izmed teh načrtov vizualiziral na način, ki je dostopen vsakomur, ne le tistim s tehničnim znanjem.

Kot je pojasnil, njegovo zanimanje za Plečnikove neuresničene načrte izvira iz obdobja, ko se je začel projekt gradnje sodobnega Mesarskega mostu. Takrat je v kontekstu natečaja za novo rešitev mostu izvedel, da so številni Plečnikovi neuresničeni načrti zelo detajlni. Predvsem natančni načrti pokritega Mesarskega mostu so ga prepričali, da jih iz papirja poskusi digitalno vizualizirati s pomočjo s 3D modeliranja, video animacij in 3D tiska.

Plečnik je svoje vizije rojstnega mesta začel uresničevati po letu 1921, ko se je za stalno naselil v Ljubljani. Po Bernikovih navedbah je navkljub drznim načrtom za vsak objekt iskal celovito rešitev, "vso svojo energijo pa je namenil temu, da objekt navkljub pompoznosti nikoli ni bil sam sebi namen, temveč je primarno služil ljudem".

Kot je razvidno tudi iz Bernikovega dela, je Plečnik svoje projekte v urbanistično mrežo vnašal premišljeno in med seboj povezovalno. Na Vodnikovem trgu bi Plečnikove tržnice dopolnjeval Novi magistrat s pokritimi tržnicami, Petkovškovo nabrežje pa bi povezoval pokriti Mesarski most. Grajski grič bi bil z mestnim trgom povezan z monumentalnim stopniščem ob Magistratu, v mestnem parku Tivoli pa bi se z mogočnim stožcem postavljenim na kvader dvigala Katedrala svobode.

Da bi se v prihodnje še bolj približali Plečnikovim izvornim načrtom, bi bilo po mnenju Bernika potrebno več pozornosti posvetiti originalno predvidenim materialom. Tehničnih poročil, iz katerih bi bilo razvidno, kateri materiali so bili planirani, namreč praktično ni. Vključevanje originalno zamišljenih materialov v vizualizacije je bilo najlažje pri Mesarskem mostu, saj je bil slednji zasnovan skupaj s kasneje uresničeno tržnico. Tako ima tržnica denimo enako teksturo stebrov, ometanih križnih stropov in podobno, kar je olajšalo čim bolj zvest prikaz dejanskega izgleda mostu. Kot pravi, je pri vseh ostalih to precejšnja uganka.

Razlog za to, da načrti niso bili uresničeni, ni bil njihova velikopoteznost, saj je imel Plečnik močno podporo pri pristojnih osebah in mestnih institucijah, trdi Bernik. Tudi Novi magistrat in Mesarski most sta bila že potrjena, pa je v njihovo izvedbo posegla druga svetovna vojna. Po vojni in pretresu oblasti so se vzpostavile nove usmeritve, sredstva za izvedbo pa so bila tako usmerjena v druge projekte.

Med vizualizacijami, ki jih v prihodnosti še želi uresničiti je Bernik izpostavil Odeon na Kongresnem trgu, pompozno glasbeno stavbo, ki bi se raztezala od Dvornega trga do Plečnikovih stopnic in pristana Makalonca. Zanimiv mu je tudi načrt Narodne galerije pri gradu Tivoli, ki je sicer nekoliko manj detajlen a vseeno primeren za prikaz, ter Glasbena matica blizu današnje Drame.

Bernik ob tem dodaja, da poleg večjih obstaja še veliko število bolj 'skromnih' Plečnikovih projektov, od župnijskih cerkev do stanovanjskih hiš, ki tudi v današnjem času ostajajo arhitekturno 'sveži' in vredni pozornosti.