Posvet: Za večjo učinkovitost zdravstvenih sistemov nujen preobrat v pristopu

Ljubljana, 15. novembra - Za večjo učinkovitost zdravstvenih sistemov je nujen preobrat v pristopu, je bilo slišati na današnjem posvetu o učinkovitosti zdravstvenih sistemov. Udeleženci so poudarjali, da mora glavni motiv postati kakovost, v središče pa je treba postaviti človeka, znanstvena dognanja na področju medicine ter racionalno organizacijo.

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Predsednik SBRA Draško Veselinovič in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Član strateškega sveta vlade za prenovo zdravstvenega sistema Dorijan Marušič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Minister za znanost, izobraževanje in šport Igor Papič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Petra Došenovič Bonča z ekonomske fakultete v Ljubljani.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Direktor Agencije za raziskovanje in razvoj RS Mitja Lainščak.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Predsednik SBRA Draško Veselinovič in direktor Agencije za raziskovanje in razvoj RS Mitja Lainščak.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Predsednik poljskega združenja za javno zdravstvo Andrzej Fal in predsednik SBRA Draško Veselinovič.
Foto: Katja Kodba/STA

Ljubljana, MIZŠ.
Zdravstvena konferenca o novostih v zdravstvenih sistemih za njegovo večjo učinkovitost, ki jo organizirata Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje v Bruslju ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Predsednik poljskega združenja za javno zdravstvo Andrzej Fal.
Foto: Katja Kodba/STA



"Kakovost mora postat glavni motiv zdravstvenih sistemov," je na posvetu v organizaciji Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA) v Bruslju ter ministrstva za izobraževanje znanost in šport izpostavil član vladnega strateškega sveta in zdravnik Dorijan Marušič.

Reforme po njegovih besedah niso deležne podpore, ker želijo novo formo, čemur pa se vsi upiramo, je dejal in dodal, da je za preobrat potreben nov izraz, ki bo ljudi pritegnil. V ospredje je, kot je poudaril, treba postaviti paciente, ki so zdaj bolj ali manj številke.

Z njim se je strinjal predsednik uprave SBRA Draško Veselinovič, ki je poudaril, da so potrebe pacientov prezrte in da pacient ne odloča o ničemer. Po njegovem prepričanju so pri kreaciji zdravstvene politike prav tako prezrte znanstvene ugotovitve.

Na nujnost razvoja znanstveno-raziskovalne in inovacijske infrastrukture je opozoril minister za izobraževanje Igor Papič. Kot je dejal, se je le tako mogoče odzivati na izredne dogodke, kot je bila denimo pandemija covida-19. Ocenil je, da smo tudi danes še daleč od tega, da bi bili pripravljeni na kakšno resno novo zdravstveno krizo, ki je v primeru covida-19 kmalu prešla v družbeni problem.

"V primeru covida se je pokazalo, da so se v razmeroma kratkem času bile sposobne odzivati le tiste države, ki so to področje razvijale desetletja in so imele osnovno infrastrukturo," je poudaril in spomnil na izredne razmere in zaprtje univerz v času, ko bi morala znanost prva diktirati tempo ukrepanja.

Udeleženci posveta so ugotavljali tudi, da so čakalne dobe v slovenskem zdravstvu predolge. Razlogov za to je sicer po navedbah Petre Došenovič z ljubljanske ekonomske fakultete več. "V zdravstvu žrtvujemo učinkovitost za druga načela - načela solidarnosti, dostopnosti in kakovosti," je izpostavila.

Oblikovalcem zdravstvene politike je položila na srce, da samo zagotoviti dodaten denar ni dovolj. Po navedbah Petre Došenovič je treba preučiti razloge za čakalne dobe, ki so različni za različne zdravstvene storitve, ti so lahko sistemski ali notranji. Po njenem prepričanju je nujen tudi zasuk od celostnega k procesnemu razmišljanju: "To, da obvladujemo čakalne dobe za prvi pregled, ni rešitev."

Poudarek mora biti na reševanju bolezni, ki so najbolj pereče v "današnjem hlastajočem času", in ki povzročajo največjo umrljivost oz. smrtnost. V zvezi s tem je potreben tudi določen poudarek na konceptu, ki omogoča tistim, ki se ne morejo odpovedati določenim življenjskim razvadam, da vsaj strokovno izvedeno manj škodljivo uporabo alternativnih sredstev (t.i. harm reduction concept).

Ta koncept je pomemben pri tistih boleznih, ki so povezane z razvadami ljudi, npr. s kajenjem cigaret, je ponazoril predsednik poljskega združenja za javno zdravstvo, direktor inštituta za znanost v medicini ter specialist za alergije, pulmologijo in interne bolezni Andrzej Fal. Po njegovih besedah uvajamo ukrepe proti kajenju, npr. prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih, dvig davkov ipd., alternativna uporabi trdih drog je metadon ..., a EU bi po njegovem morala ubrati enoten pristop, saj do sedaj uveljavljeni pristopi ne delujejo zadovoljivo. Pri tem je pomembno upoštevati vsa znanstvena dejstva, dostopnost do relevantnih informacij in tudi pravico ljudi - v tem primeru odraslih kadilcev, ki ne zmorejo ali nočejo nehati kaditi - da prav alternativni tobačni izdelki za njih predstavljajo zmanjšanje škodljivosti (harm reduction).

Na podlagi vedenja ljudi je mogoče prilagoditi tudi politike, ki so tako boljše, bolj prilagojene ljudem in zato tudi bolj učinkovite, se je strinjala Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je izpostavila nujnost po hitrem, prilagodljivem in stroškovno učinkovitem orodju za raziskave vedenja ljudi.