Gradnja Biotehniškega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo prehaja v drugo fazo

"Zelo se veselimo, da bomo po 15 letih prizadevanj raziskovalce preselili iz kontejnerjev, v katerih so zaradi prostorske stiske sedaj delali," je dejala direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Maja Ravnikar. Kot poudarja, izgradnja Biotehnološkega stičišča za inštitut in Slovenijo pomeni zelo velik napredek in pomemben korak.

Vsa področja, s katerimi se na inštitutu ukvarjajo - med njimi okoljske študije, biotehnologija, zdravje človeka, rastlin in varna hrana, - bodo z izgradnjo stičišča dobila nov zagon. V novi stavbi bodo prostor dobila tudi povsem nova področja, med njimi raziskave celične imunoterapije, prav tako bodo obstoječa področja, s katerimi se ukvarjajo, razširili.

Izgradnjo Biotehnološkega stičišča pozdravlja tudi vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo NIB Kristina Gruden. Novi laboratoriji za oddelek predstavljajo možnosti za prebojne raziskave na področjih, kjer delujejo, visoko strokovno podporo vladnim službam in prenos biotehnološkega znanja v industrijo.

V novih prostorih bo tako mnogo lažje organizirati delo, je prepričana Gruden. Ločene laboratorije dobijo nacionalni in Evropski referenčni diagnostični laboratoriji za analizo bolezni rastlin in za določanje GSO ter drugi, raziskovalni laboratoriji, ki tudi zahtevajo nekoliko drugačno ureditev."

Z novo stavbo bodo pridobili tudi najbolj tehnološko napredno opremo, med drugim laboratorij za celično biologijo in laboratorijske robote. Tako bodo z znanjem doprinesli k kmetijstvu bodočnosti, ki bo okolju bolj prijazno, pridelana hrana pa bo visoke kvalitete.

Tudi za oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka bo Biotehnološko stičišče pomenilo pridobitev novih, modernih laboratorijev, poudarja vodja oddelka Bojana Žegura. Z njimi bodo pridobili boljše delovne in laboratorijske pogoje, najsodobnejša oprema pa bo omogočala vrhunsko znanost na raziskovalnih področjih, ki se prepletajo znotraj oddelka, med njimi na področju ekotoksikologije, genske toksikologije, biologije raka, imunologije in celične imunoterapije.

Vrhunska oprema, kot so konfokalni mikroskop, pretočni citometer, oprema za analizo slike in druga, bo omogočala poglobljene in kvalitetnejše raziskave mehanizmov delovanja preučevanih spojin in molekularnih procesov v živalskih in človeških celicah. "Vse to bo vodilo k širjenju raziskovalne dejavnosti in razvoju novih raziskovalnih pristopov, ki jih bomo nagrajevali s sodobnimi tehnologijami celične in molekularne biologije," je pojasnila.

V Biotehnološkem stičišču bodo opremili tudi laboratorij za gojenje rib cebric, ki jih v zadnjem času uporabljajo za preučevanje vpliva kemikalij na okolje in ljudi. Opremili bodo tudi laboratorij za razvoj naprednih in vitro tridimenzionalnih celičnih sistemov, ki se uporabljajo kot alternativa poskusom na živalih. "S sodelavci se že veselimo, da se bomo preselili v nove prostore, ki bodo omogočali odlične raziskovalne razmere," je sklenila.

Vodja projekta gradnje Biotehniškega stičišča NIB Majda Gostinčar je povedala, da so v novembru opravili tehnični pregled objekta, v katerem so ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki jih mora izvajalec še odpraviti. Računajo, da bo v sredini decembra izdano uporabno dovoljenje za prvo etapo gradnje, nato sledi druga etapa.

V sklopu druge etape bodo poleg dela laboratorijev zgradili pisarne, karantenski rastlinjak in čebelnjak, ki bo na strehi objekta in dokončali zunanjo ureditev. Poudarila je, da investicijo v celoti sofinancirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in EU iz sklada za regionalni razvoj.

Izgradnja objekta je po njenih besedah zahtevna tudi, ker je postavljen v občutljivo območje, in sicer med japonske češnje, ki so jih skoraj v celoti uspeli ohraniti, in mokrišče, posebej zaščiten naravni habitat.