Na fakulteti za elektrotehniko bodo obeležili stoletnico rojstva Ludvika Gyergyeka
Ljubljana, 23. novembra - Mineva stoletje od rojstva profesorja Ludvika Gyergyeka, zaslužnega za ustanovitev in uvrstitev študija avtomatike in kibernetike v Jugoslaviji in Sloveniji na svetovni zemljevid. Poleg vrste akademskih in raziskovalnih dosežkov se je v zgodovino vpisal tudi kot pionir razvoja samodejnih razpoznavalnikov in sintetizatorjev slovenskega govora, so sporočili s Fakultete za elektrotehnike UL, kjer bodo obletnico obeležili s spominskim srečanjem.
Kot so zapisali na Fakulteti za elektrotehnike UL, je Gyergyek s svojo široko razgledanostjo in z izostrenim občutkom za razvojne smeri v slovensko elektrotehniko že zgodaj prinesel številna nova področja. Leta 1960 se je po njegovi zaslugi na fakulteti začel dodiplomski študij avtomatike, ki je bil prvi študij te vrste v Jugoslaviji in med prvimi v Evropi.
Dvajset let je bil predstojnik Katedre za teorijo avtomatike in kibernetike, bil je ustanovitelj in predstojnik Laboratorija za avtomatiko in kibernetiko ter organizator podiplomskega študija iz avtomatike. V svojem štiridesetletnem pedagoškem delu je bil mentor preko 200 diplomantom dodiplomskega študija, več kot 85 diplomatom magistrskega študija in 54 doktorjem znanosti, tudi iz tujine. Ob tem, ko je v elektrotehniki odpiral nova področja, je skrbel tudi za ustrezno slovensko strokovno terminologijo.
Gyergyek je v prvi dobi svoje znanstvene poti gojil predvsem teorijo električnih filtrov in električnih vezij. Za tem je posegel še na področja avtomatske regulacije, kibernetike, teorije o informacijah, prenosa signalov in biokibernetike. V zadnjem obdobju se je posvečal matematični lingvistiki. Tako je na primer raziskoval srednjo vrednost informacije na črko slovenske abecede ter statistične lastnosti slovenskega pisanega besedila. Posebno pozornost je namenjal avtomatičnemu razpoznavanju vzorcev, kot so denimo pisane črke in prstni odtisi.
Čeprav se je najraje posvečal teoretičnim raziskavam, je njegovo delo in delo njegovih sodelavcev vodilo tudi do uporabnih dosežkov. V sodelovanju s podjetjem Gorenje je že v letu 1981 uspešno izpeljal proces izdelave samodejnega analizatorja elektrokardiografskih signalov MAE-101. Tehniške raziskave na področju jezika so nato pripeljale do prvih samodejnih razpoznavalnikov in sintetizatorjev slovenskega govora.
"Profesor Gyergyek je vedno znal zbrati okoli sebe veliko mladih prizadevnih ljudi ter jih s svojim znanjem in kritično presojo pri njihovem delu učiti, usmerjati in bodriti. Spodbujal nas je, nam pomagal, nas opozarjal na napake, nam odpiral oči, vendar ni nikoli nikogar omejeval. V naše delo so bila vselej vtkana tudi njegova prizadevanja in vsakega našega uspeha se je iskreno veselil." se ob priložnosti spominjata njegova nekdanja asistenta in kasnejša redna profesorja na FE, France Mihelič in Nikola Pavešić.
Stoletnico Gyergyekovega rojstva bodo na Fakulteti za elektrotehniko obeležili s spominskim srečanjem v četrtek, 24. novembra. Na dogodku z začetkom ob 15. uri bodo Gyergyekovi sodelavci in nasledniki spregovorili o njegovem življenju, delu in bogati zapuščini, so sporočili s fakultete.